Človeški organizem deluje kot čudovit sistem, ki pa na podstrešju skriva stvari, ki jih dejansko ne potrebujemo več. Evolucija je naš način življenja močno spremenila, zato danes nosimo anatomske ostanke. Ti so včasih omogočali preživetje, danes pa zgolj zasedajo prostor ali celo povzročajo nevarne infekcije.
Med najbolj znanimi ostanki najdemo slepič. Znanstveniki so dolgo verjeli, da nima nobene funkcije in predstavlja le ostanek iz časov, ko so naši predniki jedli ogromne količine rastlinske hrane. Danes strokovnjaki ugotavljajo, da slepič sicer hrani koristne bakterije, a njegova vnetja še vedno redno polnijo operacijske dvorane. Ko kirurgi slepič odstranijo, pacienti živijo povsem normalno. Podobno zgodbo piše žolčnik, majhen rezervoar pod jetri, ki shranjuje žolč za prebavo maščob. Žolčni kamni povzročajo neznosne bolečine, zato zdravniki ta organ rutinsko odstranijo. Prebavni sistem se hitro prilagodi, saj jetra prevzamejo glavno vlogo in žolč spuščajo neposredno v prebavni trakt.
Rutinski posegi in nadležni zobje
Tudi mandlje zdravniki pogosto odstranijo brez dolgoročnih posledic. Ti dve mesnati masi v grlu delujeta kot filter za bakterije in viruse. Pri mnogih ljudeh, še posebej pri otrocih, povzročata kronična vnetja in otekanje, kar otežuje dihanje med spanjem. Po odstranitvi mandljev telo ohrani močan imunski sistem, ki se uspešno brani pred vsakodnevnimi okužbami.
Poleg organov nam je evolucija zapustila tudi nepotrebne zobe, ki v modernem času povzročajo predvsem glavobole in obiske pri zobozdravniku. Modrostni zobje običajno izrastejo v poznih najstniških letih. Razvili so se, ker so naši predniki potrebovali moč za žvečenje trde in surove hrane. Ker so se človeške čeljusti skozi tisočletja zmanjšale, za ta tretji par kočnikov preprosto ni več prostora. To redno vodi do bolečih vnetij in izrivanja ostalih zob.
Mišice, ki so ostale od plezanja po drevesih
Poleg organov in zob naše telo skriva tudi mišice, ki jih sodobna znanost obravnava kot popoln višek. Mišica, ki jo strokovnjaki imenujejo palmaris longus, poteka od notranje strani podlakti do dlani. Uporabljamo jo pri upogibanju zapestja. Zanimivo dejstvo kaže, da se kar dvajset odstotkov ljudi rodi brez nje. Njena odsotnost prav nič ne vpliva na moč prijema ali spretnost rok. Znanstveniki verjamejo, da smo to mišico podedovali od daljnih prednikov, ki so veliko časa preživeli na drevesih.
Podoben primer nepotrebne mišice najdemo na zadnji strani meč, imenuje pa se plantaris. Gre za majhno in tanko mišico, njena strganina pa pogosto povzroči ostro bolečino. To poškodbo dobro poznajo predvsem rekreativni športniki. Med sedem in šestnajst odstotkov populacije te težave nikoli ne izkusi, saj se rodijo brez te mišice.
