
Kava je takoj za vodo eden najbolj priljubljenih napitkov na svetu. Mnogi si brez nje ne predstavljajo začetka dneva, vendar na našo prebavo ne vpliva vedno enako. Medtem ko nekaterim jutranja skodelica pomaga spodbuditi delovanje črevesja, lahko pri drugih povzroči zgago, napihnjenost ali mehkejše blato. Zmerno pitje kave ima lahko določene koristi za prebavni sistem, še posebej pri ljudeh, ki so nagnjeni k zaprtju.
Eden najbolj znanih učinkov kave je nenadna potreba po obisku stranišča kmalu po tem, ko jo spijemo. Gastroenterologinja dr. Anju M. Malieckal pojasnjuje, da kava močno spodbudi delovanje črevesja. Njena kolegica dr. Linda Nguyen dodaja: "Celo brezkofeinska kava sproži krčenje, ki pospeši prehod vsebine skozi črevesje." Kofein ta učinek še dodatno okrepi. Zato kava nekaterim pomaga pri zaprtju, medtem ko ljudje, ki so nagnjeni k driski, hitro opazijo pogostejše ali mehkejše blato.
Kava vsebuje veliko polifenolov, rastlinskih spojin, s katerimi se hranijo določeni mikroorganizmi v našem črevesju. Strokovnjaki opozarjajo, da pitje kave povezujejo z večjo prisotnostjo nekaterih koristnih bakterij in manjšo prisotnostjo tistih potencialno škodljivih. Raziskave kažejo, da zmerno pitje kave prispeva k večji raznolikosti črevesnega mikrobioma. Prav tako kava spodbudi izločanje gastrina, hormona, ki sodeluje pri proizvodnji želodčne kisline in prebavi hrane, vpliva pa tudi na izločanje žolča in encimov trebušne slinavke.
Večje količine prinašajo tveganja
Kljub pozitivnim lastnostim pa kava ne ustreza vsem. Več kot pet skodelic na dan raziskovalci povezujejo z večjim tveganjem za gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB). Nekateri po pitju občutijo zgago, draženje želodca ali napihnjenost, še posebej, če kavo pijejo na tešče ali v prevelikih količinah. Posamezniki, ki imajo funkcionalno dispepsijo ali sindrom razdražljivega črevesja, so na te učinke še bolj občutljivi. Kava namreč olajša vračanje želodčne kisline nazaj v požiralnik in tako izzove zgago.
Če vam kava redno povzroča težave, je bolje, da pred popolno odpovedjo najprej zmanjšate količino ali spremenite čas pitja. Velikokrat težav ne povzroča kava sama, temveč dodatki, kot so mleko, smetana ali sladila. Večje količine kofeina poleg tega povzročajo živčnost, tesnobo in težave s spanjem, kar pri nekaterih ljudeh simptome razdražljivega črevesja še poslabša.
Ena do tri skodelice na dan ugodno vplivajo na prebavo, če ne izzovejo neprijetnih simptomov. Kava uspešno spodbudi redno odvajanje, prispeva k raznolikosti mikrobioma in pospeši prebavne procese. Kljub temu z njo ne smete pretiravati. Ključno je, da spremljate odziv svojega telesa in ustrezno prilagodite svoje navade.











