Ljudje, ki vsakodnevno uživajo večje količine procesirane hrane, imajo kar 58 odstotkov večje tveganje za razvoj demence. Do teh ugotovitev so prišli znanstveniki s Harvarda v svoji najnovejši raziskavi. Njihovi izsledki opozarjajo na resne zdravstvene posledice, ki jih prinašajo živila, kot so hrenovke, pakirani piškoti, gazirane pijače in suhomesnati izdelki.
Procesirana hrana predstavlja industrijske pripravke, ki vsebujejo zelo malo ali nič polnovrednih živil. Temeljijo na sestavinah, ki jih v domači kuhinji običajno ne uporabljamo. Raziskovalci so analizirali prehranjevalne navade in zdravstvene podatke več kot 5300 odraslih, starejših od 50 let, v povprečnem obdobju petih let. Pokazalo se je, da imajo posamezniki z največjim vnosom takšne hrane 58 odstotkov večje tveganje za demenco in 46 odstotkov večje tveganje za kognitivne motnje v primerjavi s tistimi, ki tovrstna živila uživajo redko.
Varna meja uživanja ne obstaja
Med najbolj problematičnimi živili izstopajo predelane mesnine, kot so slanina, hrenovke in različni narezki. Tveganje se poveča celo pri tistih posameznikih, ki to hrano uživajo v zmernih količinah. "Če nekdo misli, da je varen, ker ne dobi vseh kalorij iz te hrane, naši rezultati kažejo nasprotno. Zdi se, da varna raven uživanja dejansko ne obstaja," je pojasnila Cindy W. Leung, strokovnjakinja za javnozdravstveno prehrano na Harvardu, poroča ameriški časnik The Wall Street Journal.
Po drugi strani strokovnjaki opažajo manjše tveganje za kognitivne motnje in demenco pri ljudeh, ki pogosteje posegajo po minimalno predelani hrani. Mednje spadajo polnozrnata žita, sadje in zelenjava. Čeprav gre za opazovalno študijo, kjer znanstveniki ne morejo neposredno dokazati vzročne zveze brez nadzorovanih kliničnih preskušanj, se ti izsledki ujemajo s številnimi drugimi nedavnimi raziskavami.
Vpliv na pozornost in spomin
Pretekle študije so že pokazale, da večji vnos tovrstne hrane vpliva na slabšo pozornost. Raziskava pri majhnih otrocih je celo odkrila nižji inteligenčni količnik pri tistih, ki so jedli več procesirane hrane. Pri odraslih v srednjih letih pa strokovnjaki uživanje predelanega mesa ter umetno sladkanih pijač povezujejo s slabšim spominom in povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen.
Kljub skrb vzbujajočim podatkom pa obstaja rešitev. Prehranjevalne navade lahko vedno spremenimo. Avtorji raziskave predlagajo izboljšanje javnega zdravja s pomočjo prehranskih programov v skupnosti in učenja veščin priprave hrane. Za začetek pa lahko vsak posameznik največ naredi tako, da pri nakupovanju izbira predvsem polnovredna in nepredelana živila.
