Francija od Nemčije zahteva, naj jasno opredeli načrte za uporabo raket dolgega dosega v morebitnem spopadu z Rusijo. Pariz opozarja, da bi Evropa brez takšne strategije lahko nenamerno sprožila jedrski spopad, poroča britanski Financial Times. Francoski predstavniki se z nemškimi uradniki trenutno pogajajo o uskladitvi berlinske doktrine za natančne napade globoko na sovražnikovo ozemlje s francosko jedrsko strategijo.
Francoski uradniki opozarjajo, da bi napad na ruske cilje s konvencionalnim orožjem lahko izzval jedrski odgovor. Rusi bi lahko napačno razumeli signal, zaradi česar bi Evropa prestopila jedrski prag, ne da bi se tega sploh zavedala. Strahovi Pariza izvirajo iz dejstva, da Nemčija skupaj z Veliko Britanijo, Poljsko ter nordijskimi in baltskimi državami močno povečuje svoj arzenal orožja dolgega dosega. Evropske države želijo na ta način okrepiti odvračanje Moskve.
Berlin pospešeno razvija in kupuje rakete z dosegom od 500 do več kot 2000 kilometrov. To bi nemški vojski omogočilo napade na cilje globoko v Rusiji. Nemčija želi prevzeti vodilno vlogo pri evropskem oboroževanju, kar predstavlja neposreden odziv na rusko invazijo na Ukrajino in negotovost glede ameriških varnostnih jamstev pod prihajajočo administracijo Donalda Trumpa.
Strah pred napačnimi ruskimi sklepi
Francoski predsednik Emmanuel Macron je že spomladi sprožil razpravo o tem, kako bi francoski jedrski program lahko zaščitil evropske partnerje. Pariz zdaj posebno pozornost namenja Nemčiji, saj ta do konca desetletja načrtuje za obrambo porabiti 780 milijard evrov in snuje ambiciozne načrte oboroževanja. Francozi se bojijo, da bi Moskva zaradi Macronovega koncepta naprednega odvračanja prav Pariz krivila za napade, ki bi jih izvedli zavezniki.
Francija je kot jedrska sila skozi leta razvila nepisana pravila delovanja, ki jih Nemci nimajo, poudarjajo v Parizu. Zato zahtevajo jasno in javno doktrino, ki bi preprečila, da bi Rusi napačno razumeli signale ali potegnili napačne zaključke. Francoski uradnik je situacijo slikovito opisal z besedami: "Če nekoga povabite v hišo, nosite odgovornost, če jo ta oseba zažge."
Nemški uradniki pritrjujejo potrebi po skupnem razumevanju in poudarjajo, da se Berlin popolnoma strinja z iskanjem skupne doktrine. Nemčija je namreč že pred tremi leti začela razpravo o nujnosti krepitve konvencionalnega odvračanja Moskve. Visoki nemški predstavnik je pojasnil, da so uradni pogovori zamujali predvsem zaradi notranjih razprav v Franciji, a da zdaj pospešeno iščejo rešitve. Ena od možnosti je celo skupna izjava Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki bi natančno določila njihov pristop.
Britanci umirjajo napetosti in razvijajo novo orožje
Britanski uradniki medtem mirijo francoske kolege. Poudarjajo, da se nemška strateška kultura hitro razvija in da morajo zavezniki to sprejeti. Združeno kraljestvo, ki predstavlja edino preostalo jedrsko silo v evropskem delu zveze Nato, z Nemčijo vodi podobne pogovore. Državi namreč na podlagi dvostranskega sporazuma skupaj razvijata orožje z dosegom nad 2000 kilometrov, v program pa bi se po besedah uradnikov lahko vključila tudi Francija.
Strokovnjaki in vojaški predstavniki opozarjajo, da pri izrazu "natančni napadi globoko na ozemlje" pogosto prihaja do zmede. Glavni cilj takšnih napadov je oslabiti sovražnikov vojaški potencial, kar vključuje uničenje poveljniških centrov, logističnih vozlišč in tovarn orožja. Zavezniki ne načrtujejo napadov na vladna poslopja ali jedrske objekte, saj se vsi zavedajo nujnosti preprečevanja jedrske eskalacije.
Vodja Natovega poveljstva za obrambo srednje Evrope in vzhodnega krila, nemški general Ingo Gerhartz, opozarja, da morajo države takšne odločitve vedno sprejemati v dogovoru z ostalimi zavezniki. Rusija bo namreč vsako potezo posamezne države pripisala celotnemu zavezništvu. Vojaški analitiki ob tem opozarjajo, da mora nemško politično vodstvo natančno določiti prednostne cilje in upravljanje eskalacije, da bi orožje doseglo svoj namen in zmanjšalo tveganje za katastrofalne nesporazume.
