Evropske varnostne službe opažajo zaskrbljujoč trend pri ruskih operacijah na stari celini. Ruska vojaška obveščevalna služba GRU namreč spreminja svojo taktiko in se pri sabotažah vse manj zanaša na lastne agente. Namesto njih prek spleta najema lokalne kriminalce, posrednike in amaterje.
Nemčija je v začetku septembra ostro obtožila Moskvo vpletenosti v neuspel napad z droni na letališče v Leipzigu, ki predstavlja pomembno evropsko logistično središče. Varnostniki so 4. avgusta v bližini ukrajinskih tovornih letal odkrili dron z eksplozivno napravo. Nemški preiskovalci so ugotovili, da so v dogodku sodelovali trije droni. Nemška vlada je hitro ukrepala. Na pogovor so poklicali ruskega veleposlanika, zaprli ruski konzulat v Bonnu in Ruski dom v Berlinu ter napovedali strožji nadzor nad vstopom ruskih državljanov. Ruski predsednik Vladimir Putin je obtožbe zavrnil in dejal, da si je Berlin dokaze izmislil.
Dogodek v Leipzigu pa ni osamljen primer. Požari, eksplozije in sumljivi droni na kritični infrastrukturi se vrstijo po vsej Evropi. O tem vzorcu je spregovoril dr. Julian Pawlak z Nemškega inštituta za mednarodno in varnostno politiko (SWP). Pawlak opozarja, da napadalci dosledno izbirajo podobne tarče, medtem ko se profil izvrševalcev spreminja. Napadi ciljajo predvsem na železniške proge, tovorna vozlišča in energetska omrežja.
Nove metode prinašajo nepredvidljive nevarnosti
Zahodne obveščevalne službe ocenjujejo, da ruski naročniki iskalce zaposlitve in nižje rangirane kriminalce rekrutirajo kar prek spleta. Naročniki plačujejo po opravljeni nalogi, pri čemer mnogi izvajalci sploh ne vedo, za koga v resnici delajo. "Takšen način omogoča izjemno poceni operacije, izvajalce pa lahko naročniki hitro zamenjajo," opozarjajo strokovnjaki. Kljub temu takšen model prinaša dodatne nevarnosti. Ko amaterji in ljudje brez izkušenj rokujejo z eksplozivi, se močno poveča možnost napak in nepredvidenih posledic.
Pawlak kot najbolj izpostavljene tarče izpostavlja železniško in energetsko infrastrukturo. Evropske države imajo velike težave z zaščito teh sistemov, saj so ogromni, razpršeni in pogosto v zasebni lasti. Stroški popolne fizične zaščite, odpornosti in redundance večkratno presegajo stroške samega napada. Gre za strukturni problem, ki zahteva ogromna vlaganja v varnost.
Vohunske naloge prevzema tudi flota v senci
Dodatno varnostno grožnjo za Evropo predstavlja tako imenovana ruska flota v senci. Rusija to mrežo plovil primarno uporablja za izogibanje sankcijam in nadaljnji izvoz nafte. Pawlak pa opozarja, da je vloga te flote med vojno postala precej širša. Ladje iz te mreže obveščevalne službe vse pogosteje povezujejo z vohunjenjem, nadzorom podvodne infrastrukture in morebitnimi sabotažami.
Evropska unija je stotine takšnih plovil že uvrstila na seznam sankcij, a ruska nafta še vedno dosega kupce. Pawlak poudarja, da mora Evropa ciljati na sam poslovni model te flote, da ga Rusija ne bo mogla več vzdrževati, in ne zgolj na zaplembo posameznih ladij.
