Ruska balistična raketa Orešnik ne predstavlja tehnološkega čudeža, temveč dokazuje sposobnost Moskve, da zgradi odporen domači sistem za proizvodnjo orožja. Ukrajinski vojaški strokovnjaki so pregledali ostanke raket, ki jih je ruska vojska nedavno uporabila pri napadih na Dnipro in Lvov. Njihove ugotovitve kažejo, da Rusija za izdelavo tega strateškega orožja ne potrebuje napredne zahodne tehnologije, saj se zanaša izključno na lasten in beloruski ekosistem mikroelektronike.
Neodvisna protikorupcijska komisija (NAKO), vodilni ukrajinski raziskovalni center za obrambo in varnost, je podrobno preverila najdene elektronske komponente. Strokovnjaki so pregledali 470 delov in ugotovili, da so proizvajalci večino teh komponent izdelali med letoma 2014 in 2018. Deli izvirajo od najmanj 25 ruskih in beloruskih podjetij. Čeprav mednarodne sankcije doletijo kar 62 odstotkov teh proizvajalcev, proizvodnja očitno teče nemoteno.
Domača proizvodnja namesto napredne zahodne tehnologije
Za razliko od ruskih manevrirnih raket in brezpilotnih letalnikov, v katerih so preiskovalci v preteklosti našli številne zahodne komponente ali komercialne kitajske mikročipe, Orešnik deluje drugače. Raketa sploh ne vsebuje opreme za satelitsko navigacijo GLONASS ali GPS. Sistem se zanaša na ruske in beloruske polprevodnike nizke ter srednje zahtevnosti, poroča portal The Defense Post.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred časom izjavil, da Orešnik predstavlja "revolucionaren izdelek ruske obrambne industrije", ki ga noben sistem zračne obrambe ne more prestreči. Kljub tem odmevnim besedam raketa temelji na starih sovjetskih raketnih programih. Znanstveniki so jo razvili na osnovi sistemov Topol-M, Jars in Rubež. Ključna razlika ostaja le njen doseg, saj lahko zadene cilje na oddaljenosti od 2000 do 5500 kilometrov, s čimer pokriva večji del Evrope.
Civilna podjetja kot ključni del vojaške industrije
Seznam dobaviteljev razkriva široko mrežo podjetij, ki sodelujejo pri izdelavi. Moskovski Center za avtomatiko in instrumentacijo izdeluje tiskana vezja za sistem vodenja. Podjetje NPO Fizika dobavlja primopredajnike, medtem ko proizvajalca Angstrem in Mikron prispevata integrirana logična vezja. V dobavni verigi aktivno sodelujeta tudi beloruski državni holding Integral in njegova podružnica Transistor.
Nove ugotovitve močno podvomijo v prepričanje zahodnih zaveznikov, da Rusija počasi porablja zaloge elektronskih komponent. Ruske in beloruske tovarne očitno pospešeno izdelujejo nove dele in redno polnijo vojaška skladišča. S tem pristopom Moskva briše mejo med civilnimi in vojaškimi proizvajalci mikroelektronike. Podjetja, ki formalno delujejo v civilnem sektorju, v praksi postajajo ključni člen v verigi proizvodnje balističnih raket. Sankcije, ki ciljajo zgolj na neposredne proizvajalce orožja, tako zgrešijo bistvo, saj široka mreža navidezno civilnih tovarn nemoteno poganja ruski vojaški stroj.
