Odprte hiše Slovenije letošnjo jesen vabijo na tematski dogodek OHS Prostori premisleka: Kaj pride po modernizmu?, ki ga pripravljajo v sodelovanju z vabljenim kuratorjem Blažem Šenico, arhitektom, raziskovalcem in urednikom radijske oddaje o arhitekturi.
V ciklu vodenih ogledov bodo obiskovalci raziskovali in spoznavali izbrane ljubljanske arhitekturne realizacije, nastale v obdobju od sedemdesetih do devetdesetih let 20. stoletja. Program bo vodil skozi različna merila in tipologije – od arhitekturnega detajla in interierja do sakralne arhitekture, javnega prostora, stanovanjskih sosesk in večjih mestnih ureditev.
Organizatorji želijo s tematskimi vodenji ponovno usmeriti pozornost na obdobje, ki je pomembno zaznamovalo razvoj slovenske arhitekture, ter skozi neposredno izkušnjo prostora odpreti vprašanje, katere ideje in načela arhitekture, ki je nasledila modernistično, ostajajo aktualni tudi danes.
Vodeni ogledi bodo potekali v dveh sklopih, od 10. do 12. septembra ter 6. oktobra 2026, cikel pa se bo zaključil 7. oktobra ob 18. uri s pogovorom v Galeriji DESSA, ki bo razmislek o predstavljenih projektih razširil v širšo razpravo o arhitekturi, ki je nasledila modernistično, in njeni aktualnosti danes.
V okviru vodenih ogledov bodo obiskovalci ideje in arhitekturne pristope tega obdobja spoznavali neposredno skozi izbrane ljubljanske realizacije. Poslovno-stanovanjska četrt Zupančičeva jama in soseska Novi Tabor bosta odprli pogled na stanovanjsko gradnjo v merilu mestne četrti ter na ponovno iskanje urbanosti, odnosa med stavbo in ulico ter javnimi in poljavnimi prostori. Ploščad Borisa Kraigherja, danes Ajdovščina, bo razkrila ambiciozno zamisel novega večnamenskega mestnega središča, katerega prvotna zasnova Janeza Lajovica in Majde Dobravec Lajovic se je skozi dolgotrajen proces načrtovanja in gradnje spreminjala. V manjšem merilu bodo obiskovalci ideje tega obdobja odkrivali v baru in bistroju Platana, kjer je Boris Podrecca Ljubljano interpretiral kot stičišče mediteranske in srednjeevropske kulture: kavarna predstavlja Trst, bistro Dunaj, interier pa zaznamujejo tudi reference na Adolfa Loosa in Josefa Hoffmanna. Vodstvo se bo nadaljevalo v Galeriji DESSA, pomembnem prostoru slovenske arhitekturne kulture, program pa bo dopolnil še ogled cerkve Kristusovega učlovečenja v Dravljah. Izbor projektov tako sega od arhitekturnega detajla in interierja do sakralne arhitekture, javnega prostora in celotne mestne četrti ter omogoča neposreden vpogled v raznolikost arhitekture, ki je nasledila modernistično.
