(KOMENTAR) Kaj bi moral biti skupni interes vseh partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu?

Darja Kocbek Darja Kocbek
04.09.2026 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Saso Bizjak

Predlog sindikatov za uskladitev zneskov davčnih olajšav in vrednosti davčnih razredov ter povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih prejemajo zaposleni, pri delodajalcih ni naletel na nasprotovanje. Da so se o uskladitvi pripravljeni pogajati, kaže, da je za uskladitev res čas.

Če zneski splošne olajšave in davčnih razredov ne sledijo rasti plač, zaposleni plačajo višjo dohodnino, ker kaj hitro padejo v višji dohodninski razred, zato jim manj ostane v denarnici. Na stroške delodajalcev uskladitev zneskov davčnih olajšav in davčnih razredov nima vpliva.

Predlog za začetek pogajanj v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) bi bilo treba čim prej pripraviti tudi zato, ker je dohodnina eden od virov za financiranje proračuna, vlada pa pripravlja njegov rebalans. Zato mora čim prej vedeti, kakšen bi bil učinek uskladitve olajšav in davčnih razredov na proračun. Vsem partnerjem v okviru ESS bi torej moralo biti v interesu, da čim prej sedejo za mizo in se začnejo o tej temi pogovarjati.

Sindikati in delodajalci se prav tako vsaj načelno strinjajo, da je tudi za uskladitev povračil stroškov že čas. Med njimi je ob tem prav opozoriti zlasti na kilometrino kot osnovo za izplačilo nadomestila za prevoz na delo. Za kar lepo število zaposlenih, ki se vozijo v službo od daleč, to nadomestilo namreč pomeni precejšnje izboljšanje prihodka in s tem izboljšanje življenjskega standarda. To še zlasti velja za tiste, ki si organizirajo skupni prevoz na delo in si tako znižajo stroške. Ti zaposleni so precej na boljšem od tistih, ki stanujejo blizu delovnega mesta, pa tudi od tistih, ki jim delodajalec poravna le strošek za nakup mesečne vozovnice za javni potniški promet.

Delodajalci seveda ne morejo vplivati na to, kje zaposleni stanujejo, razen, da zaposlujejo ljudi, ki stanujejo v istem kraju ali bližnji okolici, kar pa ni vedno mogoče. Imajo pa možnost izbire, ali nadomestilo za prevoz na delo zaposlenim izplačujejo na podlagi kilometrine ali cene mesečne vozovnice za javni potniški promet. Ker pa javni potniški promet ni povsod enako dostopen, so tudi pri tem omejitve, če hočejo, da zaposleni ne porabijo pol dneva, da pridejo v službo. Tako nadomestilo za prevoz na delo postane širši problem.

Nasploh se je treba strinjati s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice, da bi se bilo treba sprememb sistema plač v gospodarstvu lotiti celostno. Sistem povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja bi bilo treba prenoviti tako, da bi bil bolj enoten ter tudi pravičen za delodajalce in za zaposlene, kot je zdaj. Predvsem ni prav, da je nadomestilo za prevoz način za navidezno višanje plače, zlasti tistih zaposlenih z najnižjimi plačami.

V nekaterih državah nimajo posebej uzakonjene pravice zaposlenih do nadomestila za prevoz na delo in za prehrano. V Sloveniji je prav, da ta pravica ostane uzakonjena. Pridobljenih pravic zaposlenih v razmerah, ko so zaposleni velikokrat le številke in strošek v tekmi za čim večje dobičke, nikakor ne gre odpravljati.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta