Kulturno društvo Karinta je na letošnjem taboru Art Karinta 2026 gostilo 34 kiparjev in slikarjev, ki so prišli z različnih koncev Slovenije, Avstrije in tudi Srbije. Kiparji so se dogodka udeležili dan pred slikarji, saj imajo s svojimi izdelki večinoma več dela. Čeprav je vsaka kolonija namenjena predvsem ustvarjanju, je njen osrednji namen po besedah predsednika KD Karinta Stanislava Brodnika – Cica predvsem druženje. ''Kolonija traja tri dni, kiparji so z delom pričeli že v četrtek, slikarji pa so se pridružili v petek. Glavni namen je druženje in tudi spoznavanje drugih umetnikov,'' pravi Cico. Letošnja posebnost je nekaj novih obrazov, sicer pa kolonija ostaja zvesta svoji tradiciji.
Tematika letošnjega likovnega ustvarjanja je bila ''stari koroški poklici in običaji'', ampak umetniki niso bili omejeni le s to temo, saj je pomembno, da se vsak umetnik izraža po svoje. Za organizacijo takšnega dogodka pa je potrebno veliko več kot le umetniški navdih, treba je nabaviti materiale, poskrbeti za prenočišče umetnikov iz oddaljenih krajev, hrano in drugo logistiko, kar zahteva veliko dela in tudi finančno podporo. ''Za slikarje smo nabavili platna, za kiparje smo pripravili les. Ta projekt je kar zahteven, zato smo hvaležni vsem donatorjem in občini Prevalje, ki so nam pomagali speljati kolonijo,'' je dejal Cico.
Mednarodni tabor z dolgo tradicijo
Kolonija ima že dolgo tradicijo. Alojz Krevh – Luigi, ki je sam slikar in kipar, se spominja njenih začetkov leta 2009, ko se je vse skupaj začelo pri Povhovem mlinu. Sprva še ni šlo za samostojno Karinto, temveč za občinsko sekcijo kulturnega društva. Iz takratne skupine pa je zrasla današnja Art Karinta, ki je skozi leta postala prostor srečevanja številnih umetnikov.
Znan slovenski pregovor pravi, da "prazen žakelj ne stoji pokonci", zato je pomemben del dogajanja tudi kulinarika. Umetnikom že okoli 15 let pri organizaciji in logistiki pomaga Janez Pušnik, ki se šteje za ljubiteljskega kuharja, in skrbi, da nihče ni lačen. Na koloniji pomaga predvsem zaradi prijateljev, ki jo organizirajo, ter druženja. Svinjska krača je že tradicionalno del vsakoletnega menija, poleg tega pa je letos pripravil tudi golaž in segedin golaž. Poleg kosil in večerij pa skrbi tudi za zajtrke in narezke, v katere vedno vključi domače izdelke, za katere je prejel več zlatih priznanj v Sloveniji in Avstriji.
Najpomembnejši del kolonij je druženje
Med umetniki, ki se vedno znova vračajo na Poljano, je slikarka Mojca Kovač, ki jo slikarstvo spremlja že več kot 50 let. Največ ustvarja v olju, pri čemer uporablja tehniko glaziranja, motive pa najpogosteje išče v naravi. Pravi, da kolonije zanjo niso samo prostor za slikanje. ''To je priložnost za druženje in ustvarjanje vezi ter posebnih prijateljstev, ki jih drugače skoraj ne najdeš.''
Podobno razmišlja tudi kipar Simon Rutnik, ki se z umetnostjo ukvarja že več kot 55 let. Letos je ustvarjal podobo kovača, poklica, ki ga je nekoč tudi sam opravljal. Pri delu uporablja različne materiale, orodja in tehnike, med njegovimi najljubšimi motivi za ustvarjanje pa so Kristusi in jaslice, ki jih je do danes izdelal že več kot 38. ''Pri ustvarjanju je vsaka kritika dobra kritika, če jo znaš sprejeti,'' meni o odnosu do ustvarjanja. Kolonije so zanj pomembne predvsem zato, ker se lahko srečuje z drugimi ustvarjalci, s katerimi si med seboj predajajo znanje in se drug od drugega tudi kaj naučijo.
Za Srečka Ornika, predsednika Združenja rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije, je Art Karinta prav tako prostor dolgoletnega prijateljstva. Z društvom Karinta namreč sodelujejo že več kot 15 let. Letos je izdeloval plitek relief rudarja. "Za izdelavo izdelkov imamo kiparji malo več časa kot slikarji, vendar bi bilo zelo dobro, če bi imeli časa še nekoliko več, da bi se mu lahko še bolj posvetili," meni Ornik.
Mednarodni značaj letošnje kolonije je posebej doživela srbska slikarka Anja Kusić iz Somborja, ki je Slovenijo in z njo Koroško obiskala prvič. Navdihnila jo je slovenska narava, ki jo je na svojem delu tudi upodobila. "Slikam z akrilom in oljem, najpogosteje pa uporabljam motive iz vere. Tudi na današnji sliki sem želela uprizoriti nekaj v tej smeri. Želim, da ljudje v mojem delu začutijo predvsem bližino in mir," je dejala Kusić, ki jo je navdušila tudi sprejetost, ki jo je na koloniji čutila od vseh prisotnih.
In prav to je bistvo Art Karinte, da ponuja prostor, kjer so vsi sprejeti, se počutijo domače in poleg tega ustvarjajo čudovite slike in skulpture. Dogodek spremlja tudi kulturni program, po koloniji pa sledi še razstava del v Grošljevi galeriji, ob kateri društvo izda tudi katalog. Pogled pa se nato že usmeri naprej v naslednje leto. ''Ko tu končamo, že razmišljamo o naslednjem letu, o 19. koloniji, in upam, da bomo dočakali tudi 20. Te se že zdaj veselim,'' pravi Cico. Kozolec na Poljani bo tako za umetnike ostal prostor, kjer se prepletajo umetnost, tradicija in predvsem stara in nova prijateljstva.
