Direktor ameriške obveščevalne agencije Cia John Ratcliffe je v torek odpotoval na strogo zaupne pogovore v Moskvo. Njegov obisk se odvija v času hudih zaostritev vojne v Ukrajini in vse glasnejših groženj med Rusijo in državami zveze Nato. Ratcliffe je v ruski prestolnici preživel približno štiri ure, pri čemer so obveščevalni viri že pred tem nakazovali, da ruski predsednik Vladimir Putin načrtuje obsežno vojaško mobilizacijo proti Ukrajini in celo napade na članice Nata. To je sicer predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov zavrnil in dejal, da gre za ukrajinsko propagando.
Nekdanja namestnica direktorja ameriške Nacionalne obveščevalne službe Beth Sanner domneva, da je Ratcliffe Putinu osebno predal neposredno opozorilo. S to oceno se strinja tudi ameriški novinar in analitik Michael Weiss. Novinar poudarja, da želi Washington predvsem opozoriti Moskvo pred nadaljnjim stopnjevanjem proti Evropi. Pojasnjuje tudi, da so ZDA svoje obveščevalne podatke že delile s Poljsko, baltskimi in skandinavskimi državami. Weiss izpostavlja: "Za izmenjavo ujetnikov ne potrebujete direktorja Cie." Dodaja, da gre za resno opozorilo, podobno tistemu iz leta 2021, ko je predhodnik William Burns Putina svaril pred invazijo na Ukrajino.
Peskov je sicer v pogovoru za Washington Post pojasnil, da so se uradniki s šefom Cie pogovarjali o "kontaktih med obveščevalnimi agencijami". Drugih informacij pa ni želel podati.
Evropske države tarča ruskih sabotažnih akcij
V zadnjih mesecih evropske države beležijo val hibridnih napadov in varnostnih incidentov. Zahodne obveščevalne službe za te akcije neposredno sumijo ruske operativce in ruski vojaški aparat, zlasti vojaško obveščevalno službo GRU. Varnostni organi so na primer v začetku avgusta na letališču Leipzig/Halle, ki predstavlja ključno logistično vozlišče za Nato in prevoz vojaške opreme, odkrili predelan dron. Letalnik so storilci opremili z detonatorjem in vojaškim eksplozivom ter ga pustili v neposredni bližini ukrajinskega tovornega letala Antonov. Nemške oblasti Rusije niso neposredno obtožile, a so potrdile sume zunanje sabotaže.
Nekaj tednov kasneje so romunski lovci F-16 nad Črnim morjem prestregli in uničili eksplozivni pomorski dron. Incident se je zgodil v bližini plinskega obrata Neptun Deep, kar je predstavljalo neposredno grožnjo strateški energetski infrastrukturi.
Napetosti med Londonom in Moskvo blizu vrhunca
Dodatno olje na ogenj v odnosih med Zahodom in Rusijo je prilila odločitev Velike Britanije. Britanske oblasti so namreč odobrile deklasifikacijo in predajo tajnih tehničnih načrtov za komponente manevrirnih raket dolgega dosega Storm Shadow. S tem korakom želijo Ukrajini omogočiti, da rakete v sodelovanju s Francijo proizvaja in sestavlja kar na domačih tleh.
Britanski premier Andy Burnham je to odločitev objavil med svojim obiskom v Kijevu, kar je v Kremlju sprožilo val ogorčenja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je Londonu poslal izjemno ostro opozorilo. Lavrov je poudaril, da Moskva britansko tehnično podporo pri raketnih napadih na rusko ozemlje razume kot neposreden vstop Velike Britanije v vojno z Rusijo. Dodal je še, da bo London nosil vse posledice te eskalacije in plačal visoko ceno, če bo nadaljeval s takšno politiko.
