
Ameriški predsednik Donald Trump s svojimi zadnjimi potezami resno ogroža dosedanjo politiko Združenih držav Amerike do vojne v Ukrajini. Njegova dejanja v zadnjih dneh kažejo na oster preobrat, ki prinaša daljnosežne posledice za ukrajinsko obrambo in evropske zaveznike.
Trump v zelo kratkem času ruši dolgoletno ameriško zunanjo politiko in lastna diplomatska prizadevanja, opozarja ameriška zgodovinarka in novinarka Anne Applebaum v analizi za revijo The Atlantic. Med najbolj spornimi potezami izstopa omilitev sankcij na ruski dizel. Trump hkrati grozi Ukrajini, da ji Washington ne bo več posredoval obveščevalnih podatkov, če ukrajinska vojska ne ustavi napadov na ruske naftne rafinerije. S tem od Kijeva zahteva, da se odreče enemu najučinkovitejših sredstev pritiska na Moskvo, medtem ko od Rusije ne zahteva nobenih podobnih umikov. Prav tako ameriški predsednik ne obsoja ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in ne kaže odziva, ko v ruskih bombardiranjih umrejo ukrajinski otroci.
Pritisk na Zelenskega in lažno premirje
Posebno skrb vzbuja Trumpovo lažno prikazovanje pogajanj. Nedavno je oznanil, da sta Rusija in Ukrajina dosegli dogovor o energetskem premirju. Ta trditev je močno presenetila ukrajinsko stran, njeno neresničnost pa je že nekaj ur kasneje dokazal ruski napad na elektrarno v Harkovu. Kljub temu Trump redno obtožuje Ukrajino, da blokira mirovna pogajanja, čeprav Kijev nenehno predlaga premirje, Moskva pa ga vztrajno zavrača.
Ameriški predsednik demokratično izvoljenega ukrajinskega voditelja Volodimirja Zelenskega pogosto prikazuje kot oviro za mir in ga poziva k odstopu. Po drugi strani ohranja prijateljske stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ob tem spregleda ključno razliko: Putin lahko vojno konča z enim samim ukazom, medtem ko Ukrajina ne more preprosto odložiti orožja. Če to stori, tvega popolno okupacijo in nasilje nad civilisti.
Trump svoje poteze javnosti prodaja kot prizadevanje za nižje cene goriva v ZDA. Strokovnjaki to razlago zavračajo, saj količina ruskega goriva ne bi bistveno vplivala na ameriški trg. Za tem se verjetno skrivajo gospodarski dogovori, ki jih ruski predstavniki sklepajo z osebami blizu Trumpa. Pogovori domnevno vključujejo plinovod Severni tok, arktične vire in premoženje ruskega naftnega velikana Lukoil. Pri teh pogovorih aktivno sodelujeta tudi Trumpov zet Jared Kushner in njegov prijatelj Steve Witkoff.
Evropa mora graditi lastno varnost
Glavno sporočilo ameriškim zaveznikom je jasno: "Združene države Amerike niso več predvidljiv partner." Evropske države in druge demokracije že nekaj časa neuspešno poskušajo Trumpu pojasniti nevarnosti ruske agresije za mednarodno varnost. Ameriška zunanja politika sedaj temelji na naglih in nepredvidljivih odločitvah predsednika. Trump hkrati kaže več posluha za avtokratske voditelje kot za tradicionalne demokratične zaveznike, kot sta Nemčija in Velika Britanija.
Ukrajina in njeni zavezniki morajo zato nadaljevati sodelovanje brez zanašanja na Belo hišo. Kijev lahko ohrani odpor s pomočjo evropske in mednarodne podpore, ki vključuje francoske obveščevalne podatke ter orožje iz Nemčije, Poljske in skandinavskih držav. Evropa mora to nepredvidljivost Washingtona izkoristiti kot spodbudo za poglobitev lastnih varnostnih in trgovinskih vezi.
Trumpov pristop k Rusiji sicer srečuje odpor tudi znotraj ZDA. Njegovim potezam ostro nasprotujejo številni demokratski in republikanski politiki ter deli varnostnega aparata. General Alexus Grynkewich, najvišji ameriški vojaški poveljnik v Evropi, jasno opozarja Moskvo, da bo vsak napad na članico zveze Nato naletel na silovit odgovor. Takšna jasna stališča vojske zaenkrat še pomagajo odvračati Rusijo od novih sabotaž in vojnih zločinov v Evropi.












