Vida Božičko Štajnberger
Po selitvi sedeža ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj v Maribor se vse glasneje pojavljajo tudi ideje o nadaljnji decentralizaciji državne uprave. Ena od njih predvideva selitev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz Ljubljane na Ptuj oziroma vsaj prenos dela njegovih služb v vzhodno Slovenijo. Pobudo je ministrstvo že prejelo, vendar poudarjajo, da odločitev o selitvi ministrstva ali njegovih organov v sestavi za zdaj ni sprejeta.
Idejni nosilci pobude so člani Občinskega odbora SDS Gorišnica. Pobuda je bila pripravljena skupaj s kmetijskimi organizacijami iz Podravja, podpisalo pa jo je več predstavnikov kmetijstva, gospodarstva in politike. Med podpisniki so direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak, poslanca Andrej Kosi in Luka Simonič, ormoški župan Danijel Vrbnjak, ptujska županja Nuška Gajšek ter predsednik odbora družbenikov Perutnine Ptuj Ervin Šišić. Za podporo projektu je bila na Ptuju ustanovljena tudi delovna skupina, ki jo vodi Rebernišek.
Pobudniki pravijo, da mora biti kmetijska politika bližje terenu
Glavni argument pobudnikov je, da je Podravje eno ključnih območij slovenskega kmetijstva, zato bi bilo smiselno, da bi bilo tudi upravljanje kmetijske politike fizično bližje terenu. V pobudi navajajo, da je bilo po podatkih Statističnega urada leta 2020 v Podravski regiji 10.789 kmetijskih gospodarstev oziroma približno 16 odstotkov vseh v državi. Regija ima tudi največ kmetijskih zemljišč v uporabi – okoli 80.600 hektarjev oziroma približno 17 odstotkov vseh slovenskih kmetijskih površin. Skupaj s Pomurjem in Savinjsko regijo predstavlja jedro slovenskega kmetijstva, pri čemer je Ptuj umeščen v samo središče tega prostora.
Pobudniki izpostavljajo tudi močno koncentracijo kmetijske in agroživilske dejavnosti v vzhodni Sloveniji. Posebej pomembni so pridelava žit in koruze, živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo. V dokumentu med drugim navajajo, da vzhodna Slovenija predstavlja glavnino slovenske perutninarske in prašičerejske proizvodnje.
Pomemben argument je tudi decentralizacija države. Pobudniki menijo, da bi selitev pomenila razvojni preboj za vzhodno Slovenijo, zmanjševanje razvojnega razkoraka med Ljubljano in drugimi deli države ter ustvarjanje novih visokokvalificiranih delovnih mest. Hkrati ocenjujejo, da bi bila kmetijska politika učinkovitejša, če bi bila bližje ljudem in podjetjem, na katere neposredno vpliva.
"Če država oziroma vlada verjame, da je kmetijstvo v Sloveniji strateška dejavnost, potem mora biti tudi upravljanje te dejavnosti fizično umeščeno v prostor, kjer se ta dejavnost dejansko dogaja. Ptuj ni kompromis, Ptuj je logična posledica," so zapisali pobudniki.
Kot dodatno prednost navajajo prometno lego Ptuja, bližino Maribora, avtocestne povezave ter bližino Avstrije in Hrvaške. Menijo tudi, da bi bila selitev z nepremičninskega vidika lahko cenejša kot delovanje v Ljubljani. Na Ptuju naj bi bilo na voljo več objektov in zemljišč, primernih za državne službe, med njimi tudi prostori KGZS – Zavoda Ptuj in nekateri prazni poslovni objekti v mestu. Pobuda zato predvideva pripravo študije izvedljivosti, pregled razpoložljivih objektov in postopno selitev, ki bi lahko v prehodnem obdobju potekala na dveh lokacijah.
Če že ne bi selili celotnega ministrstva, pa vsaj kakšno službo
Direktor Kmetijskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek pravi, da gre za željo, ki pa je za zdaj še daleč od uresničitve. "Naša želja je, da bi se to zgodilo, realnost pa je seveda nekaj drugega. Vseeno pa si želimo, da se to zgodi. Slovenija in slovensko kmetijstvo si to zaslužita," je dejal.
Če aktualna vlada resno razmišlja o napovedani decentralizaciji, je po mnenju Reberniška kmetijsko ministrstvo med prvimi, ki mora biti izven Ljubljane. Četudi ne bi prišlo do selitve celotnega ministrstva, je zaželena selitev vsaj nekaterih služb: "Prostori bi se že našli, če bi zato bila volja. Dolgoročno verjamemo, da je to ključno za razvoj regije," poudarja Rebernišek, ki je potrdil namigovanja, da si v njihovih prostorih prizadevajo za prihod Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Rebernišek je pojasnil, da je zavod kupil nekdanje prostore Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki bi lahko bili na voljo tudi za državne službe. Vendar poudarja, da so pogovori o tem za zdaj še v zelo zgodnji fazi.
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrjujejo, da so pobudo prejeli. Ob tem opozarjajo, da koalicijska pogodba za obdobje 2026–2030 sicer predvideva decentralizacijo državnih funkcij in krepitev regionalnega razvoja, vendar konkretne odločitve o selitvi kmetijskega ministrstva ali njegovih organov za zdaj ni.
