V Beogradu so strokovnjaki v ulovljenem komarju potrdili prisotnost genoma virusa Zahodnega Nila. Pristojne službe državljanom svetujejo previdnost in uporabo zaščitnih sredstev, saj se nevarna bolezen vse hitreje širi tudi po drugih državah v regiji, poroča hrvaški Dnevnik.
Beograjski laboratorij za ekologijo in izboljšanje okolja je analiziral vzorce komarjev in ugotovil, da je eden izmed njih pozitiven na omenjeni virus. Okuženi komar pripada rodu Culex, strokovnjaki pa so ga ulovili na območju beograjske občine Čukarica. Pristojne ekipe sedaj skoraj vsakodnevno izvajajo ukrepe za zatiranje komarjev. Zdravstveni delavci prebivalcem svetujejo, naj redno uporabljajo repelente in zaščitne mreže. Prav tako priporočajo, naj se ljudje med 19. uro in polnočjo, ko so komarji najbolj aktivni, ne zadržujejo na prostem.
Inštitut za javno zdravje Srbije je že prejšnji teden objavil, da so v državi letos potrdili prva dva primera okužbe z virusom Zahodnega Nila. Zbolela sta 75-letnik in 82-letnik z območja Beograda. Zdravniki so oba sprejeli v bolnišnico, saj sta razvila nevroinvazivno obliko bolezni, ki prizadene živčni sistem.
Smrtni primeri in razglasitev epidemije na jugu Balkana
Zelo resna situacija vlada v Severni Makedoniji, kjer so letos zabeležili že 26 primerov virusa Zahodnega Nila. Tamkajšnje oblasti so potrdile tudi prvi smrtni primer. Umrl je starejši moški iz Skopja, ki je imel pridružene kronične bolezni in je prav tako razvil nevroinvazivno obliko okužbe. Zdravstvene oblasti so zaradi širjenja virusa v več skopskih občinah že razglasile epidemijo. Večina obolelih je starejših od 60 let, pet bolnikov pa je v kritičnem stanju na intenzivni negi, kjer za dihanje potrebujejo pomoč respiratorjev.
Še hujše razmere beležijo v Grčiji. Grška nacionalna organizacija za javno zdravje je do srede potrdila 110 lokalnih primerov okužbe, pri čemer so samo v zadnjem tednu prijavili 45 novih bolnikov. Od posledic bolezni je umrlo devet oseb, ki so bile vse starejše od 65 let. Pri kar 81 bolnikih so se razvili zapleti osrednjega živčnega sistema, kot sta encefalitis in meningitis. Grški zdravniki v bolnišnicah trenutno zdravijo 35 ljudi, od tega jih 16 potrebuje intenzivno nego. Zdravstvene oblasti so zaradi velike nevarnosti nadaljnjega širjenja nekatere občine, še posebej na območju Atike, označile kot območja visokega tveganja. Z več deset primeri okužb se spopadajo tudi v Italiji.
Brez cepiva in zdravila
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se virus Zahodnega Nila v naravi običajno prenaša med pticami in komarji. Okuženi komarji nato z ugrizom prenesejo virus na ljudi. Sezona okužb običajno traja od julija do septembra.
Večina okuženih posameznikov sploh ne ve, da nosijo virus, saj ne razvijejo nobenih simptomov. Strokovnjaki zato upravičeno sklepajo, da je dejansko število okužb v regiji bistveno višje od uradnih številk. Ko pa bolezen poteka v težji obliki, virus močno prizadene živčni sistem in povzroči nevarna stanja. Znanstveniki do danes še niso razvili cepiva ali specifičnega zdravila proti temu virusu. Zdravniki lahko bolnikom pomagajo le tako, da jim lajšajo simptome in podpirajo delovanje vitalnih organov, medtem ko se telo samo bori proti okužbi.
