V dolgih zvezah se lahko med službo, otroki, gospodinjstvom in večernim utrujenim pogledovanjem v telefon hitro zgodi, da intimnost zdrsne precej nizko na seznam prioritet. Na družbenih omrežjih zato zadnje čase kroži tako imenovano pravilo 72 ur, ki obljublja skoraj matematično preprost recept za ohranjanje bližine med partnerjema.
Ideja je precej enostavna: par naj bi si vsaj vsakih 72 ur oziroma približno vsake tri dni namenil kakšno obliko intimnosti. Ni nujno, da gre vedno za spolni odnos; lahko gre tudi za drugo obliko telesne bližine, pomembno je predvsem, da odnos ne postane zgolj logistično partnerstvo dveh ljudi, ki si delita hladilnik in položnice.
Čeprav zveni kot svež spletni trend, ideja v resnici ni nova. Gre predvsem za nekoliko bolj privlačno zapakirano različico že dolgo znanega nasveta, da je v dolgotrajni zvezi včasih dobro intimnost tudi načrtovati. Raziskava portala The Knot iz leta 2024 je pokazala, da spolnost načrtujeta le dva odstotka parov, medtem ko jih je skoraj četrtina nezadovoljnih s svojim spolnim življenjem.
Strokovnjaki pa nad pravilo niso vsi enako navdušeni. Seksualna terapevtka Leigh Norén meni, da lahko takšna rutina nekaterim parom pomaga kot nežen opomnik, saj intimnost v dolgih razmerjih hitro pristane na koncu seznama opravil. Drugi opozarjajo, da strogi tridnevni rok hitro postane še ena obveznost. Če so v ozadju zamera, izčrpanost, oddaljenost ali neenakomerno razdeljene domače obveznosti, koledar sam po sebi težav ne bo odpravil.
Ključ torej najbrž ni v štoparici. Pravilo 72 ur lahko deluje predvsem takrat, ko ga oba razumeta kot povabilo k bližini, ne kot domačo nalogo. Za nekatere bodo pravi trije dnevi, za druge en teden – pomembneje je, da se partnerja o tem sploh pogovorita in si zavestno vzameta čas drug za drugega.
