Sončev mrk, ki smo ga opazovali 12. avgusta, je na nebu pustil čudovite prizore, a mnogim prinesel tudi precej neprijetne noči. Družbena omrežja so hitro preplavile objave ljudi, ki so tožili o nespečnosti, nenavadnih sanjah in nepojasnjeni izčrpanosti. Nekateri so na spletu delili izkušnje, da so se zbujali sredi noči ali pa sploh niso mogli zatisniti očesa.
Zanimivo je, da so nekateri težave s spanjem opažali že ves teden pred samim nebesnim pojavom. Poročali so o prekinjenem spancu in izjemno živih sanjah. Fenomen sicer ni nov, saj so ljudje podobne težave množično opisovali že po popolnem Sončevem mrku v začetku leta. Takrat so mnogi navajali močno čustveno preobremenjenost in nenavaden nemir. Takšne individualne izkušnje so seveda povsem resnične, vendar se strokovnjaki sprašujejo, ali dogodek resnično neposredno vpliva na naš organizem.
Biološka ura ali zgolj naša pričakovanja?
Naš cirkadiani ritem, ki deluje kot notranja biološka ura, močno reagira na svetlobo in temo. Svetloba možganom sporoča, kdaj moramo ostati budni in kdaj se telo lahko pripravi na počitek. Strokovnjaki potrjujejo, da izpostavljenost svetlobi vpliva na izločanje melatonina, vendar hkrati opozarjajo, da nekaj minut teme med mrkom ne more zmotiti celotnega nočnega spanca. Medtem ko živali med mrkom včasih zmede hitra sprememba svetlobe in preidejo na vedenje, značilno za mrak, pri ljudeh takšnega vpliva znanstveniki niso dokazali.
Raziskave, ki so iskale povezavo med luninimi ali sončevimi pojavi in človeškim vedenjem, niso dale trdnih dokazov. Prave razloge za neprespane noči moramo poiskati drugje. Sončev mrk je vizualno izjemno močan in redek dogodek, ki ga ljudje nestrpno pričakujejo. Mnogi ure in ure berejo o njem, spremljajo napovedi in načrtujejo ogled. Že samo vznemirjenje ali celo tesnoba lahko poskrbita, da zvečer težje zaspimo.
Poleg tega so družbena omrežja polna objav, ki govorijo o "energiji mrka" in vnaprej napovedujejo čudne sanje. Psihologi to pojasnjujejo z učinkom pričakovanja oziroma nocebo efektom. Če posameznik pričakuje, da mu bo mrk uničil spanec, bo nočnim prebujanjem posvetil veliko več pozornosti. Naše dojemanje lastnega spanca se namreč močno zanaša na to, kar pričakujemo.
