Barbara Bradač
Na Vodnikovem trgu so na četrtem Festivalu paradižnika, prazniku lokalne pridelave, slovenskih vrtnarjev ter raznolikosti sort, oblik in okusov, v soboto na tehtnico položili največje paradižnikove orjake. Za naziv najtežjega se je pomerilo kar 24 primerkov, tehtnica pa je največ pokazala pri paradižniku Helene in Gregorja Schwarza. Njun rdeči težkokategornik je tehtal kar 1,648 kilograma.
Kaj je skrivnost, da na vrtu namesto običajnega paradižnika zraste skoraj dvokilogramski velikan? "Zrasel je v ljubezni," sta se nasmehnila zmagovalca. A za takšnim rezultatom je vendarle še nekaj več. Paradižnike vzgajata iz lastnih sadik, pri pridelavi pa prisegata predvsem na kakovostno seme. Seme iz katerega je zrasel letošnji rekorder sta dobila od prijateljice iz doline Neretve, in je že tretja generacija pred tremi leti pridobljenega semena. Vrtnarska zgodba ima zanju tudi čustveno ozadje. Z vrtnarjenjem sta se intenzivneje začela ukvarjati pred približno tremi leti, letos spomladi pa sta po smrti babice prevzela njen vrt. Znanje in veselje do pridelave tako nadaljujeta tam, kjer je vrtnarila ona. Paradižnik, ob katerem za spodobno solato skorajda ne potrebuješ drugega kot še ščepec soli in dovolj veliko skledo. Pridelujeta organsko, brez umetnih dodatkov, paradižniki pa rastejo v rastlinjaku, kjer jih med drugim krepita tudi z algami. Kar pridelata, tudi pojesta ali predelata. In očitno njun recept deluje, saj sta s svojim velikanom presegla vse kmete na tekmovanju.
Festival že četrto leto pripravljajo Mestne nepremičnine v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Maribor in Združenjem pridelovalcev vrtnin Maribor. Nataša Matijevič iz Mestnih nepremičnin ne skriva zadovoljstva, da festival iz leta v leto raste in to ne le paradižniki na njem. Vedno več je sodelujočih pridelovalcev, razstavljenih pridelkov in obiskovalcev, ki jih na osrednjo mariborsko tržnico ne pripelje zgolj sobotni nakup, ampak tudi radovednost, druženje in želja spoznati, kaj vse lahko zraste na slovenskih njivah in vrtovih.
Letošnjih 24 paradižnikovih težkokategornikov je tako le eden od dokazov, da se je festival v štirih letih dobro prijel. In letošnji je tudi absolutni zmagovalec dosedanjih izvedb festivala. Za njegovo izvedbo so potrebni zavzetost organizatorjev, sodelovanje pridelovalcev in podpora partnerjev, ki prepoznavajo pomen lokalne hrane in strokovnega znanja.
In nadaljevanje že napovedujejo. Na KGZ Maribor pravijo, da se veselijo novih idej, sort, okusov in izzivov. "Paradižnik pa ni pomemben le kot sveža vrtnina. Je tudi odlična surovina za številne izdelke – od sokov, omak in mezg do pasirane kaše, sušenih paradižnikov in drugih kulinaričnih posebnosti. Z ustrezno predelavo lahko podaljšamo njegovo uporabnost, ohranjamo del pridelka tudi po sezoni ter ustvarjamo izdelke z dodano vrednostjo," je dodala Vanesa Žderić, zerenska kmetijska svetovalka. Kaj bodo "zakuhali" prihodnje leto, za zdaj ostaja skrivnost. Jasno pa je že, da se bodo ponovno srečali na petem Festivalu paradižnika.
