Barbara Bradač
Osrednja mariborska tržnica je ta konec tedna odeta v rdeče, rumene, oranžne in celo temnejše odtenke enega najbolj priljubljenih poletnih pridelkov. Danes in jutri na Vodnikovem trgu poteka četrti Festival paradižnika, praznik lokalne pridelave, slovenskih vrtnarjev ter raznolikosti sort, oblik in okusov.
Prvi festivalski dan je bil v ospredju izbor najboljšega paradižnika. Strokovna komisija je pri ocenjevanju upoštevala zunanji videz, obliko, barvo in primerno zrelost, odločilni pa so bili predvsem okus in druge kakovostne lastnosti.
V soboto bo sledilo še tekmovanje za največji oziroma najtežji paradižnik. Kdor meni, da mu je letos na vrtu ali njivi zrasel pravi velikan, ima še čas, da ga prinese na mariborsko tržnico in se poteguje za naslov. Pogoj za sodelovanje je paradižnik, težji od 700 gramov, organizatorji pa obljubljajo nagrado za vsakega prijavljenega rdečega bajseka, ki bo presegel to mejo.
Festival že četrto leto pripravljajo Mestne nepremičnine v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Maribor in Združenjem pridelovalcev vrtnin Maribor.
Od drobnih češnjevcev do pravih velikanov
Strokovna komisija je za najboljša razglasila paradižnika Kmetije Ide Horvat, ki je slavila v obeh ocenjevanih kategorijah. Med češnjevci je zmagala z domačo sorto. Drugo mesto je s sorto Renzino osvojila Kmetija Erne Skok, tretje pa s sorto Sakura Vrtnarija Mrak. Enak vrstni red je bil pri debeloplodnih paradižnikih, pri čemer so bili vsi trije nagrajeni plodovi v tipu volovskega srca.
Izbrati en sam najboljši paradižnik je skoraj nehvaležna naloga. Okusi so različni: nekdo prisega na sladke češnjevce, drugi na sočno volovsko srce, tretji išče ravno pravo razmerje med sladkobo in kislino. Strokovna komisija je morala postaviti vrstni red, brbončice obiskovalcev pa so si lahko izbrale svoje zmagovalce. Na degustacijskih mizah je imel skoraj vsak paradižnik svoj navijaški klub, in prav raznolikost je bila ena največjih privlačnosti festivala.
Čeprav paradižnik v kuhinji uvrščamo med zelenjavo, je botanično gledano sadež, natančneje jagoda. Na mariborski tržnici se ta konec tedna s takšnimi dilemami ne obremenjujejo. "Osrednja mariborska tržnica je stičišče mesta in podeželja ter prostor, kjer se vzpostavlja neposreden odnos med pridelovalcem in kupcem," poudarja Vanesa Žderić, terenska kmetijska svetovalka pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor. Kupec lahko tako spozna človeka, ki je hrano pridelal, pridelovalec pa dobi neposreden odziv tistih, ki njegove pridelke kupujejo.
Za dober pridelek ni dovolj le sonce
Za kakovostnim paradižnikom je precej več znanja in dela, kot se zdi ob pogledu na polne poletne stojnice. Pridelovalci se morajo pravilno odločiti že pri izbiri sorte in pripravi tal, nato pa poskrbeti za uravnoteženo prehrano rastlin, ustrezno namakanje ter varstvo pred boleznimi in škodljivci. Vse bolj pomembno postaja tudi prilagajanje ekstremnim vremenskim razmeram.
Prav tem izzivom je namenjeno strokovno predavanje specialistke za zelenjadarstvo Miše Pušenjak. Obiskovalcem predstavlja ukrepe za uspešno pridelovanje ter odgovarja na vprašanja poklicnih in ljubiteljskih vrtnarjev. "Ključni so rodovitna in zdrava tla, ustrezen kolobar, uravnotežena prehrana rastlin, pravilno namakanje ter pravočasno izvajanje preventivnih ukrepov," pojasnjujejo na mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu. Dobro strokovno vodena pridelava je temelj zdravega pridelka ter njegovega okusa in drugih značilnih lastnosti.
Ne le svež, tudi v omakah, mezgah in sokovih
Festival opozarja tudi na možnosti predelave. Paradižnik je mogoče uporabiti za pripravo sokov, mezg in omak, ga posušiti ali predelati v druge izdelke z višjo dodano vrednostjo. Tako se sezonski pridelek bolje izkoristi, podaljša njegova uporabnost, lokalnim pridelovalcem pa se odpirajo nove tržne možnosti.
"To ni samo dogodek o paradižniku. Je dogodek o ljudeh, znanju, lokalni hrani in sodelovanju," poudarja Žderić. Organizatorji napovedujejo, da želijo festival še naprej razvijati in mu dodajati nove vsebine. Kaj bodo zakuhali ob peti izvedbi, za zdaj še ne razkrivajo.
