(KOMENTAR) Več zvezdic za koroški turizem

O turizmu kot novi razvojni priložnosti v koroški regiji na več ravneh razpravljajo že leta, skoraj toliko kot o odmaknjenosti regije in slabih prometnih povezavah, ki jih pogosto povezujejo prav s perspektivami turizma. Obljube o spodbujanju razvoja turizma so običajno na agendi tudi pred vsakokratnimi lokalnimi volitvami, ko turistični razcvet serijsko napovedujejo še županski kandidati. V vsakem primeru je podporna vloga lokalnih skupnosti v tej panogi nezanemarljiva, a brez večjih zasebnih vlaganj ni mogoče graditi velikih zgodb. Leta razprav o koroških ciljih pri razvoju turizma, ki so zapisani še v obsežnejši strategiji z vizijo razvoja do leta 2030, so vendarle prinesla pomembna, tudi posodobljena spoznanja. Zdaj ne le v manjših regijah, ampak nasploh že v praksi spoznavamo, da obiskovalci (po)iščejo dobre zgodbe ne glede na prometne povezave, da vendarle ni docela odločilno, kako priti do cilja, temveč kaj vse bodo na cilju (do)živeli.

Trenutno je v regiji prava ekspanzija gradenj hotelov zasebnih lastnikov, po odlično obujenem Rimskem vrelcu nadgrajujejo še uspešen hotel Korošica v Dravogradu, ki bo prvi v regiji s petimi zvezdicami, jeseni bo sledilo odprtje težko pričakovanega hotela v Črni, v preurejanju je hotel družbe Vabo v Slovenj Gradcu. Kope, ki ostajajo glavni generator prenočitev v regiji tako poleti kot zlasti pozimi, so tako rekoč v neprekinjenem, zajetnem naložbenem ciklu z novimi nočitvenimi kapacitetami. Ob izdatnejših vlaganjih, podprtih z državnimi oziroma evropskimi viri po pomembnih razpisih gospodarskega ministrstva, se v regiji piše še več mikro zgodb, nič manj pomembnih, nasprotno, in to po vseh treh dolinah, Mežiški, Dravski in Mislinjski. Več investitorjev hkrati je zgrabilo priložnost sofinanciranja projektov, s katerimi bodo Koroško umeščali na turistični zemljevid. Ob tem bodo še naprej ključna vlaganja v infrastrukturo, kot je nadaljevanje gradnje kolesarskih povezav, ki se recimo že odražajo v izjemnem obisku Štrekne.

Nadaljnji angažma vseh v turizmu delujočih bo sicer vse prej kot lahek. Hoteli bodo polni, če bo zanimiva tudi širša ponudba in lokalno dogajanje. Veliko rezerve še ima tudi ponudba koroške kulinarike, čeprav so svetle, že izstopajoče izjeme, tudi prodornih mlajših. Medtem sicer vse bolj cenimo odmike v planine in manj obljudena, hladnejša hribovska območja, ki ob vročinsko vse bolj napornih poletjih dobivajo priložnost za outdoor turizem. Da je bližina Avstrije strateška prednost, da meje vse bolj povezujejo, je medtem tudi že doraslo spoznanje, čeprav se v Avstrijo z izjemo razvitega vodnega parka v Radljah ob Dravi še oziramo k jezerom kot zgledom, kako bi moralo živeti tudi "nesrečno" Ivarčko jezero.

Na turističnih forumih in v regijskih dokumentih so v regiji poudarjali cilje in vizijo do leta 2030, da Koroška postane prepoznavna kot vodilna trajnostna destinacija ob prepletu neokrnjene narave, bogate kulturne dediščine in gostoljubju ljudi. Cilji za opaznejši dvig prenočitev, prihodov, večanju števila tujih gostov in vztrajanju gostov v regiji več dni, ne le ob kratkih, kdaj le tranzitnih postankih, ter več razporeditve obiskov preko leta bodo ob vseh dokončanih projektih gotovo lažje uresničljivi.