Bolj in predvsem z več vsebine se v javnem diskurzu pojavljajo in razumejo danes mestna drevesa. Bajke in slepilni manevri o zablodelosti ter pretirani sentimentalnosti odjemalcev dreves, ker da za razvoj potrebujemo parkirišča in ceste, so sedaj menda že preživeti. Danes se ne pogovarjamo več o tem, ali imeti drevesa, ampak kako jih imeti čim več. Za vsak slučaj, če še kje vznikajo klice o nepotrebnosti mestnega zelenja, ponovimo številke: letno zagotovi odraslo drevo s 60 centimetri premera za okoli 105 evrov uslug za čiščenje zraka in vode ter ohlajanje, njegova pričakovana življenjska doba je nad 100 let. Drevo z okoli 30 centimetri ima po tem, ko smo porabili za sajenje in rast že kar nekaj denarja, 27 evrov dobička, njegova pričakovana življenjska doba pa je danes vsega 40 let. Razmere od časov, ko so bili zasajeni kostanji v Trubarjevi, pa do danes so se namreč precej spremenile (vročinski valovi, suša, hrup, tla, onesnaženje, neurja), zato vse več mladih dreves v zanje sovražnih razmerah ne odraste, ampak odmre, strošek pa je potem bistveno večji. Toliko o podražitvah, ki jih tako radi računajo mestniki.
Dejstva so jasna, tudi razprave o mestnih drevesih in njih pomenu bi imeli že za preživete in zakopane nekje v 90., če ... Če se ne bi zgodilo, da smo 18. avgusta 2026 slučajno prebivalec mesta Maribor. Moment saj ni res pa ... čakaj, pa vendar je, je naraščal čez cel dan do poznega odgovora o šumu v komunikaciji. Kakšen šum mora biti, da v enem jutru izginejo stari kostanji, kljub napovedani reviziji, verjetno ne bomo izvedeli. Zagotovo pa je bil izjemen oziroma je, kot se je izkazalo kasneje, v veliki občinsko-izvajalski krošnji šelestelo na več ravneh.
Drevesa so, kot kaže, res za bogate, za ostale so tukaj vročinski otoki - Glavni trg, Nova vas, Tabor, Tezno ...
Da ne bo pomote, Maribor sicer za občinska mestna drevesa skrbi povečini zgledno, enako za velja za Mestni park, ki je izjemna kulturna in naravna dediščina. A kako se lahko primeri, da pade napačno drevo, ker se je nekdo zmotil? Kako to, da se nihče ne ustavi in ne posvetuje ob načrtovanem poseku zdravih odraslih kostanjev? Trditi, da je v mestu dreves dovolj, ker jih je itak veliko v parku pa na Pohorju, ni nič drugega kot načenjanje zdravega razuma. Mariborčani imamo namreč med velikimi mesti v Sloveniji najslabše dostopne zelene javne površine in smo med najbolj ranljivimi prebivalci mest, ko gre za vročinske valove, zato vsako drevo šteje, in to brez patetike, ampak z dejstvi. Takimi, fizikalnimi. A če se občina po premislekih (in razpravi!) odloči, da je zaradi prenove tak poseg res nujen, je dobro, če ne nujno, da prebivalstvu to odločitev strokovno pojasni. Ker če kaj, potem so drevesa skupno dobro, ki ga nekatera mesta varujejo na vse načine, tudi na zasebnih površinah.
Zimska suša, pomladanska suša, dva izjemno dolga vročinska vala, vmes pa neurja so resnična nevarnost za naše otroke. Vse ostalo se z vzdrževanjem in nego dreves lahko reši. In kaj je resnični strošek mesta? Vročinski otoki, ki se širijo zaradi v Mariboru tako ljubih arhitekturnih prenov in urbanizacije, ali nega, vzdrževanje starih dreves in sajenje novih? Drevesa so, kot kaže, res za bogate, za ostale so tukaj vročinski otoki - Glavni trg, Nova vas, Tabor, Tezno ...
