Podnebne spremembe in Maribor: Velik razkorak med znanjem in ukrepi

MBK
14.07.2026 17:00

Kako mesto čuti podnebne spremembe, se jih zaveda in kako se skupaj z državo odziva na okoljske izzive današnjega časa? Pogovor Ekologov brez meja je skušal odgovoriti na številna vprašanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ekologi brez meja
Boštjan Selinšek

Razpravo Podnebne spremembe in mi so v ponedeljek zvečer priredili Ekologi brez meja kot del Evropskega podnebnega pakta ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb, ki ga obeležujemo danes, 15. julija. V Vetrinjcu, prvi slovenski zero waste kavarni, so se pogovarjale Katja Sreš, Ekologi brez meja, Ana Lah, civilna iniciativa Maribor proti sežigalnici, Andreja Kutin, novinarka Večera, Katarina Trstenjak, Inštitut Jožef Stefan, in Lina Petrović, Živa dvorišča.

Da so podnebne spremembe nova realnost, je danes že jasno, a razkorak med zavedanjem in ukrepi je velik, tudi ali predvsem na lokalnem nivoju, pri čemer v Mariboru primanjkuje razumevanja, predvsem pa strokovnega kadra, ki bi namesto enkratnih projektov ali intervencij, uvajal sistemske ukrepe, ki bi olajšali življenje občankam in občanom denimo v vročinskih valovih, je uvodoma dejala Andreja Kutin. Da so pri ukrepanju pomembne, če ne ključne lokalne skupnosti, ki sicer nimajo formalne oblike, a lahko spremenijo marsikaj v mikrookolju, je poudarila Lina Petrović, ki je z Živimi dvorišči ozelenjevala prostore v mestu, Katarina Trstenjak pa je poudarila pomen meritev ter spremljanja stanja v mestu. Ana Lah se je osredotočila na nov projekt izgradnje sežigalnice v mestu, ki je velika investicija, poleg tega bodo "zaslužek pobrale elite, okoljsko breme pa bodo nosili prebivalci mesta, poleg okoljskega bremena pa v investicijo niso vračunani niti emisijski kuponi, ki jih v razširjeni shemi uvaja EU". Katarina Trstenjak se je odzvala na upor zoper nedavno izdane (in nato umaknjene) državne prehranske smernice: "Dokazano je, da pojemo preveč mesa, da procesirane mesnine škodijo zdravju, ampak mi mesa ne damo. Podobno je z lesno biomaso - dokazano je, koliko bolezni povzroča slab zrak, za koliko se skrajša zaradi njega življenjska doba, ampak ljudje še vedno 'drv ne dajo'. Tukaj nas čaka še nekaj dela." 

Sledil je ogled filma Dobrodošli v Sodomi, ki je gledalce popeljal v zakulisje največjega evropskega odlagališča odpadkov sredi Afrike – tja vsako leto nezakonito prispe okoli 250.000 ton odsluženih računalnikov, pametnih telefonov, tiskalnikov in drugih elektronskih naprav. 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta