"Leta 1994 sem se v Krasnojarsku zaposlila v trgovini, v kateri je bilo veliko slovenskih proizvodov, lahko si kupil gospodinjske aparate Gorenje ali stvari, ki so jih delali v Iskri, pa še veliko drugih slovenskih izdelkov. In tam sem začela delati kot prodajalka," pove. Tam je, pravi, spoznala nekdanjega slovenskega obveščevalca Romana Jegliča. "Seveda sem ga spraševala, kaj je počel, pa mi je enkrat rekel, da je bil šef ljubljanske policije. In tu sva končala. O njegovi službi v obveščevalni službi se mi takrat ni niti sanjalo. Zgodilo se mi je to, kar se velikokrat zgodi mladim puncam. Človek, kakršen je on, človek, ki je bil očitno profesionalno izurjen, zna ljudem prati možgane, še posebno, če so to mlada dekleta. Preden sva bila skupaj, sem bila družabna, mladi smo bili, veliko smo se družili, zabavali smo se, hodili smo naokoli, nato se je moje življenje drastično spremenilo. Ostala sem sama, odrezal me je od mojega socialnega kroga, ampak tega takrat nisem bila sposobna prepoznati," Viktorija Krivolucka v Mladini, v daljšem intervjuju, opiše zvezo, ki je tedne po prometni nesreči predsednice republike postala javni podatek.
"V poskusu, da bi vendarle nekako sestavila svoje življenje, sem začela igrati bowling, tako sem se želela vrniti v družbo," opiše svoj položaj po prometni nesreči s smrtnim izidom leta 2007, ki jo je bila povzročila in jo bo, pravi, obžalovala vse življenje. V Rusiji, v Krasnojarsku, je bila podpredsednica mestne zveze za bowling: "V Sloveniji sem najprej igrala v Litiji, potem pa mi je neka Ukrajinka rekla, naj pridem v Ljubljano, v klub Triglav, ker je bilo tam več igralk. Takrat sem se začela učiti tudi slovenskega jezika in na bowlingu spoznala Natašo. Nataša je seveda opazila, da z menoj ni vse v redu, da sem v veliki stiski. Ko sem ji povedala vso svojo zgodbo, mi je rekla, da mi bo pomagala. In res mi je," pove o začetku znanstva z današnjo slovensko predsednico.
"Bowling zveza Slovenije je potrebovala žensko – jaz sem v tem športu dobra –, da bi lahko Slovenija tekmovala na mednarodnih tekmovanjih. Vložila sem prošnjo, zbrala vse svoje uspehe, priložila papirje in tako postala slovenska državljanka," odgovori na vprašanje, zakaj ima tudi slovensko državljanstvo. Slovenijo je dvakrat zastopala na evropskem prvenstvu. "Sova je javno potrdila, da so me preverili in da niso zaznali nobenih posebnosti. Sama s tem preverjanjem seveda ne morem biti seznanjena, ker drugače to ne bi imelo smisla. So pa očitno presodili, da sem primerna za to, da postanem državljanka Slovenije. Za kar sem državi izredno hvaležna."
"Nisem jaz glavna tarča, sem le orožje, ki ga uporabljajo zoper Natašo," pravi Krivolucka, tudi poškodovana v trčenju na primorski avtocesti, v službenem vozilu predsednice.
Gospa Krivolucka, ste imeli kadarkoli stike z ruskimi obveščevalci?
"Ne, nikoli, niti jaz niti kdorkoli iz moje družine. Takšnih ljudi ne poznam."
Ste delali ali delate za obveščevalno službo?
"Naj jasno povem, nisem delala in ne delam ne za ruske obveščevalne službe, ne za slovenske, ne za katerekoli druge tuje obveščevalne službe."
Ste se udeleževali posebnih usposabljanj ali tečajev na temo obveščevalnih dejavnosti?
"Ne, seveda ne. In res ne vem, zakaj se v Sloveniji pojavljajo takšna ugibanja."
Ste kdaj v času, ko je predsednica, posredovali med ruskimi državljani in Natašo Pirc Musar? Ste ji kdaj posredovali kakšno prošnjo ali sporočilo iz Rusije?
"Seveda ne in nikoli me nihče ni kontaktiral."
Ali vas je zaradi vaših povezav z Rusijo in bližine predsednici, torej v zadnjih letih, kadarkoli preverjala ali zaslišala katera od slovenskih varnostnih služb?
"Ne vem, ali so me preverjali, zaslišal me ni nihče, je pa situacija jasna, nisem vpletena v nič. Ničesar ne vem o tajnih dokumentih, ničesar ne vem o depešah, o političnih strategijah. Nataša je glede teh stvari izredno skrbna, loči prijateljstvo od službe."
Kako pa potem odgovarjate na očitke in ugibanja, ki se pojavljajo v slovenskih medijih in na družbenih omrežjih? Prebiramo lahko, da ste varnostno tveganje, da delate za rusko obveščevalno službo, da je zaradi vas treba zamenjati predsednico.
"Tega, kar se dogaja, ne znam opisati. Vsak dan je huje, včasih se mi zdi, da gre za moraste sanje, tako hudo je. Niti ne vem, kako naj to ustavim. Lahko stokrat rečem, da nisem to, kar pravijo, da sem, pa mi nekateri ne bodo nikoli verjeli. Kot da bi bila že vnaprej kriva, četudi o moji krivdi ni nikakršnih dokazov. In jih tudi res ni."
