"... Poleg tega so še vsi zadolženi za komuniciranje slabo delovali v klasični krizni situaciji. Pustili so preveč prostora za spekulacije in ugibanja. In ne nazadnje, tudi predsednica se je prepozno živa in zdrava pojavila pred kamerami. Morda jo opravičuje dejstvo, da je dobro počakati na poročilo odgovornih organov. Ali pa, da v stanju šoka ni fino naslavljati javnosti. /.../
Pri takšnih nesrečah pa se je treba vedno vprašati, kdo ima od tega največ koristi? Kdo je tisti, ki bi se rad znebil predsednice, njenih besed in vpliva, ki ga ima v družbi? Torej, ne kdo je naročnik, temveč, komu koristi molk, suspenz in brisanje predsednice iz javnega diskurza. Zagotovo tistim, ki jim je predsednica Nataša Pirc Musar v napoto. Tistim, ki jo že lep čas zmerjajo, obtožujejo in žalijo. Tistim, ki imajo svojo razlago ustave, svojo razlago prava in svojo razlago demokracije.
Incident, nesreča, minornost ali konspirativna akcija pa bo imela naslednji realni učinek. Vsi se bomo ukvarjali s poliformacijami, resnimi ali manj resnimi obtožbami, pozivi in razlagami. Naša pozornost bo nenadoma zgoščena na zadnjem sedežu Mercedesovega kombija, na vse, ki so v zasebnem krogu predsednice, in vse tiste, ki so v njenem poslovnem krogu. Zadnja vrsta Mercedesovega kombija bo postala prva vrsta tabloidov in prva vrsta vseh medijev in portalov, ki jim Nataša Pirc Musar ni intimna opcija.
Spremljali bomo posrečene ali malo manj posrečene teorije in pozabili, da se čez tri mesece dogaja prelom. Oktobra se bo na referendumskem dnevu odločalo, kam se bo odpeljala ta država. In najlažje je naboj referenduma ubiti tako, da se javnosti servira tračarsko in sočno prepojene zgodbe z vrha države."
Vir: Dnevnik
