Vrtnarski nasveti Miše Pušenjak: Ali ste vedeli, da sta si kalcij in kalij antagonista?

V rastlinjaku je natančno gnojenje še bolj pomembno kot na prostem. Rastlinjak je zaprt prostor, kjer se vse, kar počnemo, izrazi močneje. Pravilna prehrana vedno pomeni tudi višjo odpornost rastlin, vpliva tudi na okus, obstojnost plodov in seveda pridelek. Pomembna so prav vsa hranila, ne samo, da jih dodajamo rastlinam, ampak da jih dodajamo tudi v pravilnem razmerju. Prav slednje pa nam pogosto povzroča težave. Tokrat bom pisala samo o dveh hranilih, ki pa imata pomemben vpliv na odpornost rastlin, na kvaliteto in okus plodov, pa tudi na varčevanje, razpolaganje rastlin z vodo. O kalciju in kaliju govorim.

Pomanjkanje kalcija

Kalcij je gradnik celičnih sten, zato se njegovo pomanjkanje hitro pozna z njihovim razpadom, s tem pa s trohnenjem tkiva. Črne lise na spodnjem delu plodov, črni listni robovi solate, rumenkasti do rjavi robovi listov endivije in radiča, sivi obroči v glavi zelja, čebuli … Vse to je pogosto posledica pomanjkanja kalcija. To vemo, mnogi pa ne vedo, zakaj se te težave pojavijo. Menijo, da bo nekaj jajčnih lupin v jamico za sajenje plodovk to rešilo. Prav tako menijo, da bo zadoščalo občasno dodajanje kalcija, mogoče celo preko listov. Pa ne bo.

Dobro je poznati nekatera dejstva o kalciju. Kalcij je hranilo, ki po rastlini potuje z vodo. Ta iz korenin navzgor potuje zaradi elektronskih vezi med molekulami vode brez dodatne energije. Ko lahko čez listne reže izhlapeva normalno, tudi težav s kalcijem ni. Pri visokih temperaturah pa rastlina reže zapre, da ne izgublja vode. S tem je prekinjen tudi vodni stolpec, omejen pa je tudi dostop kalcija do vrha rastlin, nato do listov in šele na koncu do plodov. Enako se zgodi, če je namakanje neenakomerno, nepravilno, če rastlinam med posameznimi obroki namakanja vode zmanjka. Vodni stolpec je prekinjen, s tem pa tudi transport kalcija po rastlini. Ker gre najprej v vrh rastline, od tam v liste in šele na koncu v plodove, vemo, zakaj je pravilno oziroma enakomerno namakanje tako nujno tudi za preprečevanje znakov pomanjkanja kalcija. Prav tako je dobro poznati odnos kalcija do ostalih hranil. Preveč dušika za rastlino vedno pomeni večje potrebe po vodi. Zato je pomanjkljivo, neredno, preredko namakanje še pogosteje razlog tudi za pomanjkanje kalcija v rastlini. Prav tako je znano, da je sprejem kalcija v rastlino slabši, nižji, če je v tleh preveč kalija (velja seveda tudi obratno). V tleh, kjer je kalija preveč, so težave s pomanjkanjem kalcija skoraj neizogibne.

Seveda pa je pomanjkanje kalcija tudi sortno značilno. Znano je, da paradižnik v obliki pelatov prej pokaže znamenja pomanjkanja, prav tako tudi nekatere sorte češnjevcev. Tudi sorte, ki jim rečemo v tipu volovskega srca, saj pravega volovskega srca praktično ne najdemo več, so na ta pojav zelo občutljive. Za konec še en nasvet: če opazite ta znamenja na občutljivih sortah, primanjkuje kalcija vsem plodovkam, najpogosteje tudi solati, endiviji in radiču.

Rešitve

Poleti je treba omiliti, znižati temperaturo, kolikor je le možno, odpreti rastlinjak, zato je zame tako pomembno zračenje na bokih. Prav tako postaja nujno tudi senčenje. Če rastlini zaradi neprimernega načina namakanja zmanjka vode, se vodni stolpec ponovno prekine, s tem pa dotok kalcija. Torej je redno in zadostno namakanje pomembna preventiva pred nastankom težav zaradi kalcija. Pri tako visokih temperaturah, kot so letošnje, je treba namakati plodovke vsak dan. Nujna je tudi zastirka, ki je lahko folija v profesionalnih rastlinjakih ali naravna zastirka iz pokošenih rastlin, slame, miskanta in volne na manjših površinah ali v manjših rastlinjakih.

Zelo pomembno je tudi gnojenje. Rastline, ki imajo na razpolago preveč dušika, so bolj žejne, potrebujejo več vode. Zato so celice velike, celične stene pa tanjše, pomanjkanje kalcija se pozna hitreje.

Ko opazimo prve zanke na plodovih, gnojenje v tla ne bo pomagalo. Kalcij je treba dostaviti tja, kjer ga primanjkuje, to je v plodove. Zato uporabljamo listna gnojila. Med domačimi gnojili so to namočene koprive ali razredčeno mleko (1:1). A začnite s tem škropiti rastline takoj, ko se temperature dvignejo nad 30 ºC, preden se pokažejo značilni zanki – potem zadošča škropljenje na 14 dni. Ko pa so znaki vidni, temperature pa visoke, je smiselno tretiranje ponavljati vsak teden. Samo enkrat ali dvakrat ne bo zadoščalo. Lahko pa v trgovini kupite kalcijeva listna gnojila. Vedeti morate tudi, da skoraj vsa kalcijeva listna gnojila vsebujejo dušik ali aminokisline, in to upoštevati pri gnojenju.

Pomanjkanje kalcija pa se s črnenjem listnih robov kaže tudi spomladi pri solati. To se zgodi zaradi previsoke zračne vlage v rastlinjakih ali pod agrokopreno. Tudi v tem primeru izhlapevanje iz rastlin ni možno, zmanjka pa tudi kalcija. Takrat je listno gnojenje z omenjenim listnim gnojilom toplo priporočljivo.

Jajčne lupine in kalcij

Nekdo v Sloveniji je pred nekaj leti predlagal vrtičkarjem, da v jamico ob sajenju nasujejo jajčne lupine. Te so sicer za zemljo, za življenje v njej, odlične. Specifične težave, to je pomanjkanje kalcija, pa ne rešujejo. Razloga sta dva. V jamici od sajenja ostane samo glavna korenina, ki nima velike funkcije pri sprejemanju hranil. Njena osnovna funkcija je sidranje rastline, da se ne prevrne; črpa sicer tudi vodo, a to ne zadošča v dnevih vročinskih valov, kot jih imamo v zadnjih letih. Jajčne lupine tam torej nimajo pomembne vloge. Prav tako se jajčne lupine hitro raztopijo in kalcij iz njih se seveda tudi izpira, odhaja v globino. Predvsem pa opozarjam, da med vegetacijo jajčnih lupin ne dajajte v zemljo, saj so molekule kalcija v jajčnih lupinah zelo velike in zapletene. Rastlina jih preprosto ne more sprejemati.

Obstaja recept, sama ga nisem preverila, ko jajčne lupine stopimo z navadnim kisom in potem s to raztopino redno zalivamo. A kot pravim, osnovni greh je le redko pomanjkanje kalcija. Običajno je nezadostno namakanje povezano še s premočnim

gnojenjem spomladi.

Kaj pa kalij?

V zadnjih letih je veliko več pritožb, da paradižnik ne zori ali pa ima trde, bele delce v plodu. Kaj je razlog za to? Plodovi kumar in bučk postajajo kijasti, pri peclju tanjši. Gre za pomanjkanje kalija. Pogosto je to pogojeno tudi s tem, da uporabljamo preveč kalcija, tudi jajčnih lupin, najpogosteje pa je vzrok preveč fosforja v tleh v povezavi z visokimi temperaturami.

Največ lahko naredite spomladi z osnovnim gnojenjem. Ne smete pretiravati z organskimi gnojili, gnoja svetujem le 10-15 m³/ha, komposta pa okoli 100 m³/ha, obojemu dodajte 200 kg/ha kalijevega sulfata. Predvsem pa je pomembno, da so korenine na hladnem (zastirka in voda), zato priporočam senčenje rastlin in uravnovešeno gnojenje. Da pa ne bo koga, ki je to prebral, zdaj zamikalo pretiravanje s kalijem, naj vnovič poudarim, da sta kalij in kalcij antagonista. To pomeni, da če je v tleh kalcija preveč, bodo težave s kalijem, in tudi obratno. Torej le uravnoteženo gnojenje pomembno prispeva k zmanjšanju težav.

Kalij je osnovni element odpornosti rastlin. Če ga v vročem delu poletja rastlinam primanjkuje, bodo ob prvem dežju zbolele. Prav kmalu, v avgustu, lahko pričakujemo, da bo več neviht in zračne vlage, to pa lahko hitro prinese tudi pojav bolezni. Če je kalija premalo, bo tudi okus plodov slabši, saj kalij prispeva k tvorjenju sladkorjev, torej okusa, in tudi v suši bodo rastline, ki niso primerno preskrbljene s kalijem, trpele veliko bolj.