Miša Pušenjak
Čeprav je zelo vroče in nekaterih delov Slovenije dež ni namočil že lep čas, je v juliju kljub temu treba posejati in/ali posaditi nekatere vrtnine za jesen. Ja, res je težko, posebej tam, kjer ni vode ob vrtu. A z nekaj truda je mogoče tudi to.
Zamenjajmo setve s sajenjem sadik
Ko je takšno vreme, je veliko lažje, če prav vse vrtnine vzgojimo prek sadik. V tem primeru seveda obilno zalijemo jamice za sadiko, preden jo posadimo. Sadike pa 24 ur pred presajanjem zalijemo s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali rastlinske izvlečke. Domač nadomestek je pripravek iz regrata ali čaj iz ognjiča. Po presajanju, če je izvedljivo, obilno, globoko zalijemo celo gredo in takoj položimo zastirko. Če zalivanje cele grede ni izvedljivo, je zastirka izvedljiva za vse. Saj je lahko navadna pokošena trava iz okolice vrta, vse pokošene rastline, ki še nimajo semena, seveda. Nekatere rastline, kot so gozdna praprot, vratič, rabarbara in bela gorjušica (a te najbrž še nimate niti posejane), bodo ob dežju - saj ta bo slej ko prej prišel - preganjale tudi polže z naših gredic. Če nimate drugega, lahko v trgovinah kupite tudi slamo iz slovenskega miskantusa, pa še kaj drugega se najde. Med drugim tudi ovčji filc. Slednja odlično vpijata in zadržujeta vodo.
Še eno idejo sem dobila prav zdaj, ob tem pisanju. Miskantus je trajna trava, ki jo lahko posadite tudi sami nekje ob robu vrta. Pa jo potem kosite in uporabljate kot zastirko.
Tako je presajanje sadik povsem izvedljivo in uspešno. Za setve je zadeva precej težja, saj med kaljenjem rastlini ne sme zmanjkati vode. Sadika lahko ovene, kaleča rastlinica pa ne. Torej je povsem redno zalivanje nujnost. Senčenje je izvedljivo, ni pa izvedljivo takojšnje zastiranje, prekrivanje tal.
Seveda pa je nujno, da zdaj vrtove, predvsem pa rastlinjake, tudi zasenčite. Na vrtu senčimo z nadstreški na 150 cm višine. Rastlinjak pa prekrijemo s senčilno mrežo pod streho, kar je boljše, a pogosto ni izvedljivo, ali nad streho.
Zakaj odpadajo cvetovi ali se sušijo
Odpadanje cvetov paradižnikov in paprik ter sušenje cvetov kumaric je posledica več dejavnikov. Prvi vzrok je preobilno gnojenje z organskimi ali NPK-gnojili. Preveč dušika namreč vedno povzroči tudi, da so rastline bolj žejne. Drugi vzrok je zelo hladna pomlad z do konca maja premrzlimi nočmi. Zato koreninski sistemi rastlin niso dovolj razviti. Tako pa plodovke zdaj, ko že obilno cvetijo, nimajo dovolj hranil za to, da plodove tudi obdržijo. Nekateri menijo, da to lahko nadomestijo z dodatnim gnojenjem. Zaradi visokih temperatur to ni popolna rešitev. Zagotovo dodajanje fosforja, kalija in tudi mangana preko namakalnih sistemom, silicija in pripravkov, ki vsebujejo morske alge, pa prek listov, pomaga. Ne more pa povsem ustaviti teh procesov, saj jih rastline pričnejo veliko prej, preden mi to vidimo. Ne bojte se, saj bo do jeseni pridelka vseeno dovolj. Kljub temu pa je redno namakanje, v vročini nad 30 stopinj Celzije vsak dan, nujnost. Silicij vsebuje tudi preslica. Saj ga tudi kopriva, a kopriva vsebuje preveč dušika, ki pa v vročini rastlini povzroča dodaten stres.
Voda odnese 75 odstotkov pridelka, suša le 25
Tudi senčenje bo deloma ublažilo ta pojav, saj je vsaka temperatura, nižja od 30 stopinj Celzija, dobrodošla. Senčimo tudi na prostem. Pri kumarah in bučkah je ta pojav tudi posledica previsoke rodnosti v začetku rasti. Že takrat trgajte vse plodove čim bolj sproti, tudi ovenjene potrgamo. Redno, tedensko škropite izmenično z algami in aminokislinami. Če pa se ne kaže izboljšanje, posejte nove. Tako kumare kakor bučke (grmičaste buče) lahko sejemo do sredine julija oziroma sadimo sadike do začetka avgusta.
Bučevke namreč zaradi res slabega maja kažejo tudi prve znake napada pepelaste plesni, pa tudi pršice so jih že našle. Proti obojemu se lahko na začetku borimo s preslico, vendar je za to zdaj že skoraj prepozno. Zdaj pridejo na vrsto pripravki, ki vsebujejo žveplo. Tudi listna gnojila najdemo med njimi. Dovoljeni so v ekološki pridelavi. Vendar, pozor! Žvepleni pripravki lahko povzročajo poškodbe, če z njimi ne ravnamo previdno. Uporabljamo jih, ko se zvečer dovolj ohladi, pod 25 stopinjami Celzija bi moralo biti. Prav tako bodite pozorni na odmerke in ne uporabljajte domačih tehtanj, kot so žlice, na približno … Sama menim, da takoj, ko opazimo prve znake, uporabljamo te pripravke, rastline krepimo še z biostimulansi, posejemo pa za sadike nove.
Zakaj paradižnik ne zori
Paradižnik zori. Ker pa so tako visoke temperature, se ne ustvarja toliko likopena, to je rdeče barvilo in seveda tudi močan poletni antioksidant. Ker rdečega barvila ni, ostaja pa karoten, to je zanimivo oranžno barvilo, ki ga poznate iz korenčka, seveda, ostaja slabo rdeč, rahlo oranžen ali rožnat. Tudi C-vitamin v teh razmerah ni visok, zato je tudi okus plodov nekoliko bolj prazen. Pa vendar je užiten. Ko opazite, da se je nekoliko zmehčal, ga poberite.
Druga težava je, da ostajajo vrhovi, ramena plodov zelena ali rumena in trda. To pa je znak pomanjkanja kalija. Ko je dolgo vroče, se na prerezu plodov pojavijo beli, trdi deli. Pomanjkanje kalija je posledica preveč gnojenja, ko se v tleh nabira tudi preveč fosforja, visokih temperatur, zelo pogosto pa tudi gnojenja s kalcijem. Slednje je potrebno, a potrebno je tudi dodajanje kalija. V teh razmerah ga dodajamo prek listov, v trgovini lahko kupite ustrezna listna gnojila. Svetujem pa, da ga dodajate vsem plodovkam in tudi krompirju, kjer pa čebula še ni zrela, tudi čebuli. Ne pozabite pa, kalij in kalcij sta oba nujno potrebna plodovkam, tudi drugim vrtninam seveda na vrtu. Vendar sta antagonista. To pomeni, da preveč enega zavira sprejem drugega. Zato ju rastlinam dodajamo izmenično. Samo tisti, ki lahko fertigirajo, dodajajo hranila prek namakalnega sistema, kalij lahko dodajajo tudi koreninam. Kalcij pa je nujno dodajati prek listov.
Gnitje spodnjega dela plodov
Ponovno, tudi v tem primeru je za gnitje spodnjega dela pri paradižniku in papriki vzrok nastal že spomladi, gnojenje in manjši koreninski sistemi. Vendar je pri kalciju težava najpogosteje povzročena z neenakomernim, nepravilnim ali nezadostnim namakanjem. Ko pridejo visoke temperature, pa se kalcij v plodove zaradi vseh zgoraj naštetih vzrokov ne dostavi do konca listov (solata, zelje, radič, endivija) ali plodov (paradižnik, paprika …). Zato so rešitve, ki so zgoraj opisane, namakanje, senčenje in pokrita zemlja, prvi pogoj za to, da bo teh težav manj. Seveda pa jih popolnoma ne moremo preprečiti samo s tem. V času, ko se pričnejo temperature dvigovati in se prvi cvetovi oplodijo, pričnemo z listnim gnojenjem s kalcijem. Da pa ne bo posledično prišlo do pomanjkanja kalija, svetujem, da to delamo izmenično, en teden kalij, drugi teden kalcij. Obojemu pa dodajamo aminokisline, v vročinskem valu pa raje alge. Oboje ni povsem nujno, je pa priporočljivo.
Že stare mame so ves čas govorile, da voda odnese 75 odstotkov pridelka, suša pa le 25. Zato je bolje, da se v vročini in suši nekoliko potrudimo in se s plodovkami več časa ukvarjamo, kakor pa si želimo preveč dežja. Seveda pa je težko tam, kjer vode ni.
