Razstavo so odprli 16. aprila in jo prvotno nameravali dati na ogled do konca avgusta. Za tiste, ki se jim kulturna sezona začne bolj s koncem dopusta, je bila dobrodošla informacija, da bodo razstavo podaljšali do 4. oktobra. Zdaj pa se približuje tudi ta datum. Po razstavi bo še sedem javnih vodstev, a samo za tri so še na voljo prosta mesta. Tudi za čisto zadnje vodstvo 4. oktobra opoldne, ki ga bo opravil Goran Milovanović, ki je avtor razstave. Nosilki projekta sta Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti iz Kostanjevice (Milovanović je direktor te institucije s stalno zbirko del Toneta Kralja) in Narodna galerija.
Tone Kralj velja za enega najbolj cenjenih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Mednarodna prepoznavnost, ki jo je dosegel v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ob 125. obletnici umetnikovega rojstva in 50. obletnici smrti "kliče k ponovni potrditvi umetniške veličine", so povzeli izhodišče razstavnega projekta.
Med 84 razstavljenimi deli, ki so na ogled v razstavišču Narodne galerije, so tudi takšna, ki jih javno še ni bilo mogoče videti. Prvič je na ogled slika Saloma (1931) iz nekdanje Bežkove vile v Kranju, temeljit konservatorsko-restavratorski poseg v ateljejih Narodne galerije pa je doživela monumentalna slika Zadnja večerja (1928/29), ki ni bila na ogled vse od razstave moderne sakralne umetnosti v Padovi leta 1931. Slikarski, kiparski in grafični opus iz obdobja med letoma 1919 in 1940, ko se je Kraljev izraz oblikoval od simbolizma in ekspresivne figuralike do nove stvarnosti in monumentalnega realizma, dopolnjujejo s pomembnim delom njegovega ustvarjanja, ki sega tudi v obdobje po drugi svetovni vojni – z ilustracijo in knjižno opremo, med drugim tudi za notna gradiva. Najbolj prepoznavne so seveda njegove ilustracije povesti Frana Levstika Martin Krpan iz leta 1954.
Ob razstavi je na ogled dokumentarni film Tone Kralj in prostor meje avtorjev dr. Egona Pelikana in režiserja Marka Radmiloviča, ki osvetljuje Kraljevo delovanje za rapalsko mejo po prvi svetovni vojni, ko je v okrog 50 primorskih cerkvah ustvaril monumentalne poslikave, z izrazito etično držo izrazil odpor do totalitarnih režimov in sočutje do trpečih Primorcev, slogovno gledano pa soočil cerkveno tradicijo z modernističnim slogom.
Razstava Gorana Milovanovića "predstavlja Toneta Kralja kot človeka z izrazito avtonomno umetniško govorico, ki jo je na začetku razvijal pod mentorstvom starejšega brata Franceta Kralja, in se je po sprva medlem odzivu slovenskega občinstva začel uveljavljati v tujini – med letoma 1922 in 1940 je imel kar 47 skupinskih in samostojnih razstav v tujini, nato pa mu je uspel veliki umetniški preboj, saj je bil kar trikrat zapored uvrščen na Beneški bienale, med drugim pa je razstavljal v Londonu, na Dunaju, v Antwerpnu, Milanu, Padovi, Amsterdamu, Parizu … Celotno življenje in umetniški izraz Toneta Kralja sta navdahnjena z izjemno socialno empatijo; figure, ki jih je upodabljal, so simbolne nosilke socialnega in moralnega naboja, zdi se, kot da bi nosile vso težo sveta. Iskanje slogovnih vzorov v tedanji evropski umetnosti odkrije, da so določeni vzorčni momenti, ki jih je umetnik zbiral v svojem intimnem katalogu vizualnih vplivov, predvsem modeli kreativnega razmišljanja, nikakor pa ne posnemanja. Tone Kralj je ves čas zvesto hodil po svoji poti, in to je tisto, zaradi česar ga je umetnostni zgodovinar France Stele označil za vizionarskega mistika," so še zapisali v Narodni galeriji. Razstava, ki jo je vredno ujeti!
