Miša Pušenjak
Spremembe predpisov glede fitofarmacevtskih sredstev so pri številnih vrtičkarjih sprožile vprašanje, kako bomo zdaj zaščitili svoje rastline pred boleznimi in škodljivci. Čeprav je dostop do nekaterih pripravkov za ljubiteljske pridelovalce omejen, to še ne pomeni, da bomo ostali brez možnosti za uspešno pridelavo in varstvo rastlin. Pravzaprav je skrivnost zdravega vrta pogosto drugje – v preventivi, rednem opazovanju rastlin in sodelovanju z naravo.
Zdrav vrt se začne pri tleh
Rastline, ki rastejo v rodovitnih in živih tleh, so praviloma odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Zato je pomembno, da upoštevamo kolobar, ne sadimo istih vrtnin na isto mesto iz leta v leto ter z gnojenjem ne pretiravamo. Preveč hranil rastlinam pogosto ne koristi, ampak jih lahko celo oslabi. Najbolj pomembno je to v rastlinjakih, kjer resnično delamo zemlji krivico z ozkim kolobarjem na eni strani, gnojimo pa preveč na drugi. Sama vidim veliko nevarnost tudi v tem, da ljudje zelo radi na vrt, predvsem pa v rastlinjak navozijo tujo zemljo; da bo bolje raslo, pravijo. Veliko težav na vrtu izvira prav iz neustrezne oskrbe zemlje, ne pa iz pomanjkanja škropiv.
Grobelnik, ki diši po medu
Na vrtu naj cvetijo ognjič, kapucinka, žametnica, bazilika, koper, komarček, kamilica in druga zelišča. Njihovi cvetovi privabljajo številne koristne obiskovalce, ki bodo pomagali ohranjati naravno ravnovesje. Naj posebej omenim še enoletnico, ki je v Evropi močno zanemarjena. To je grobelnik (Lobularia maritima L.), skromna bela enoletnica, ki močno diši po medu. Zato je pravi magnet za številne koristne žuželke. Prav tako je dobro na vrtu zagotoviti nekaj vode za vse koristna živa bitja, zanje postavimo zavetje. Preprost kup vej, nekaj starih opek z luknjami ali manjši hotel za žuželke lahko postanejo pomembno zatočišče za koristne organizme.
Naravno ne pomeni vedno neškodljivo
Mnogi vrtičkarji zaupajo naravnim pripravkom, kar je razumljivo. Toda tudi ti niso povsem brez vpliva na okolje. Naravni insekticidi lahko poleg škodljivcev prizadenejo tudi številne koristne žuželke, kot so čebele, čmrlje, pikapolonice, muhe trepetavke in druge koristne in potrebne žuželke. Zato je pomembno, da jih uporabljamo premišljeno. Uporabljamo jih predvsem zvečer, ko opraševalci niso več aktivni. Pred uporabo vedno preverimo, ali pod drevesi ali v bližini ni cvetočih rastlin, ki privabljajo koristne žuželke. Druga plat tega pa je, da večina sredstev za varstvo rastline pri visokih temperaturah (nad 30 °C) sploh ne deluje, sončni žarki pa pogosto razgradijo aktivne snovi, zato jih uporabljamo samo po sončnem zahodu, in ko se temperature poleti ustrezno znižajo. Večerno škropljenje je običajno bolj primerno, saj imajo pripravki dalj čas možnost učinkovati. Toda v vročinskih valovih je vseeno bolje vstati zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom, in uporabiti pripravke zjutraj. Prav tako je stenice in ščitkarje bolje zatirati zgodaj zjutraj, saj so takrat manj gibljivi.
Kako na spletu najdemo dovoljena sredstva
Zame ena najbolj uporabnih aplikacij, ki jih je naša država kadarkoli dala na splet za pomoč kmetom, je stran, ki ji radi (nepravilno) rečemo Fito-info. Gre za to, da je bila nekoč stran imenovana tako, pa so jo zdaj prestavili na stran oziroma aplikacijo Agrometeorološki portal. Tukaj je seveda ustrezno stran nekoliko težje najti, saj je na njen sicer ogromno zelo različnih informacij. Se jo pa splača preiskati. Najlažje je v brskalnik napisati Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev in slediti povezavi. Na dnu te strani najdete zapis Tematski seznam in sledite povezavi. Med veliko zanimivimi in uporabnimi možnostmi pa izberete Seznam FFS, ta sredstva se prodajajo brez potrdila. Sicer pa ta stran nudi veliko zanimivih informacij, zato svetujem, da si jo ogledate.
Pomoč iz narave: koristne bakterije, glive in ogorčice
V zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni biotični pripravki. To so sredstva, ki vsebujejo žive organizme, na primer koristne bakterije, glive ali entomopatogene ogorčice. Mednje sodijo tudi koristne žuželke, ki pa jih vrtičkarji še ne moremo nabaviti. Njihova naloga je, da pomagajo omejevati bolezni in škodljivce na naraven način. Ker gre za žive organizme, potrebujejo primerne razmere za delovanje. Najbolje jih je uporabiti zvečer, ko ni več močnega sonca, tla ali listi pa morajo biti dovolj vlažni. Takšni pripravki niso čudežna rešitev, lahko pa predstavljajo pomemben del sodobnega, okolju prijaznega vrtnarjenja.
Te pripravke najdemo pod komercialnimi imeni, zato jih je težko prepoznati. Naj naštejem samo nekaj gliv in bakterij, ki so navedeni kot aktivna snov. Na prvem mestu bi omenila glivo Pythium oligandrum. Ta gliva je res skoraj nujno orodje za vse, ki si v rastlinjaku niso uspeli oblikovati ustreznega kolobarja. Z njo zalijemo vsako sadiko, ki jo posadimo v rastlinjak.
Ko pregledujem seznam dovoljenih sredstev, ki jih lahko vrtičkarji nabavijo brez izkaznic, opazim, da so odgovorni za zakonodajo, ki zdaj velja, pozabili na obljubo, da bo ta seznam dovolj širok tudi zanje. Med biotičnimi pripravki najdem samo še bakterijo Bacillus thurigiensis, ki resnično učinkovito zatira tudi gosenice. Žal obljube pogosto niso izpolnjene.
Seveda imamo na voljo še sredstva, ki jim z eno besedo rečemo biostimulansi (biostimulanti). O njih sem tudi že pisala, naj na hitro naredim povzetek. Začetek tega leta je bil vremensko izredno nestanoviten, problematičen in za rastline resnično neprimeren. Posledice se že kažejo tudi na zdravju rastlin, saj je bolezni neskončno veliko. Vsekakor jim je zelo smiselno pomagati. Danes lahko na policah trgovin nabavimo številne pripravke za krepitev rastlin. Njihovo skupno ime je biostimulansi. Mnogi med njimi so resnično to, rastlinam pomagajo premagovati številne težave, stres zaradi prenizkih temperatur, vročine, poškodb po toči, škodljivcih … Meni so zelo ljubi in so tudi v uradnih poskusih izkazali svojo učinkovitost.
Druga skupina teh pa je v bistvu izogibanje zakonodaji, ko so nekateri pripravki zelo učinkoviti insekticidi ali fungicidi, a jih najdemo v tej skupini. Pri njihovo uporabi svetujem predvsem zdravo kmečko pamet, previdnost, je pa uporaba teh naravi bolj prijazna.
Biostimulanse, ki jih resnično uporabljamo za krepitev rastlin, lahko uvrstimo v tri skupine: v prvi so izvlečki morskih alg, v drugi različne aminokisline, v tretji pa izvlečki rastlin. Njihova uporaba ni pogojena z izkaznicami, treba pa jih je uporabljati pravilno in z zdravo kmečko pametjo.
Narava je naš zaveznik
Popolnoma brez škodljivcev verjetno ne bo nikoli noben vrt. Toda cilj vrtnarjenja ni popolno iztrebljanje vseh žuželk, temveč vzpostavitev ravnovesja. Kadar na vrtu spodbujamo pestrost rastlin in koristnih organizmov, postanejo rastline odpornejše, težav pa je manj. Dober vrtičkar zato ne poseže najprej po škropilnici, temveč opazuje, razume in podpira naravne procese. Tako nastane vrt, ki je zdrav, živ in bogat pridelek pa je le prijetna posledica.
Privabimo koristne žuželke
Vsak vrt lahko postane prijeten dom za številne koristne prebivalce. Pikapolonice, trepetavke, čebele in druge žuželke nam pomagajo pri opraševanju in zmanjševanju števila škodljivcev. Vendar je treba za to tudi nekaj narediti. Naj ne bo vrt samo zelena oaza vrtnin. Tja vrnimo ponovno tudi zelišča in cvetoče enoletnice, seveda pa tudi trajnice. Zelišča pustimo tudi cveteti. Potem pa boste videli, koliko žuželk boste srečali na vrtu. Seveda pa pri tem velja osnovno pravilo, da vsega, kar leze, se plazi, skače, ne ubijamo kar tako, na pamet, potem pa na Facebooku vprašamo, kaj je to. Osemdeset odstotkov vseh žuželk je neposredno koristnih za našo zemljo in rastline, torej je tudi takšna verjetnost, da smo ubili nekaj koristnega.
