Damijana Žišt
Minister za pravosodje Mihael Zupančič je 17. avgusta zahteval pregled sodnega spisa v primeru 43-letnega iraškega državljana Rašida Aziza, ki mu na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi suma terorizma. Sodni senat vodi sodnica Maja Povhe. Aziz je v priporu od marca 2024, ta pa se mu izteče 27. avgusta. Če sodišču do tedaj ne bo uspelo izreči sodbe, ga bo moralo izpustiti iz pripora.
Ker gre za sum terorizma, želi minister preveriti, ali je bilo sojenje izvedeno brez potrebnega odlašanja. Sodnica Maja Povhe je na današnjem nadaljevanju sojenja povedala, da je kopijo sodnega spisa poslala na Višje sodišče v Ljubljani, kjer ga bodo pregledali in ocenili, ali sojenje poteka brez nepotrebnega odlašanja. Sodnica primera ne vodi od začetka, saj ga je prejela od sodnika, ki je primer obravnaval pred njo. Sicer pa je tožilstvo 17. julija predlagalo podaljšanje pripora za obtoženega zaradi begosumnosti po tako imenovanem Šutarjevem zakonu, ki v določenih primerih omogoča podaljšanje pripora iz dveh na tri leta. Vrhovno sodišče je odločanje o predlogu za podaljšanje pripora prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi za oceno ustavnosti nekaterih določb zakona o kazenskem postopku in zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti.
Dokumenti iz Iraka na zaprosilo tožilstva
Sodnica Povhe je na sojenju povedala, da je tožilstvo sodišču posredovalo novo gradivo iz Iraka, ki ga je prejelo 15. avgusta. Iraške oblasti Aziza po navedbah tožilstva iščejo z mednarodno tiralico in Slovenijo prosijo, naj ga zadrži v priporu do morebitne izročitve. Predložile naj bi tudi nalog za prijetje, ki ga je izdalo sodišče v Bagdadu. Tožilec Aljaž Britvič iz Specializiranega tožilstva je na naroku predstavil več podatkov in dokazov iraških organov, za katere tožilstvo meni, da potrjujejo, da je Aziz v Iraku osumljen kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom. Za podatke je iraške oblasti zaprosilo prav tožilstvo. Po teh podatkih naj bi bil Aziz leta 2008 član Al Kaide in naj bi sodeloval pri nameščanju bomb. V enem od dogodkov naj bi bil tako hudo poškodovan, da so mu amputirali eno nogo. Leta 2014 naj bi se pridružil Islamski državi (ISIS). Po podatkih iraških organov naj bi sodeloval pri nastavljanju eksplozivnih pasti in bomb v hiše ljudi, ki so jih pripadniki Islamske države označili za sovražnike, ter pri dejavnostih, povezanih s prenosom plina in nafte in plenjenjem starin. Bil naj bi tudi finančni uradnik Islamske države. Njegov vzdevek Abu Hajar naj bi bil naveden na seznamu pripadnikov Islamske države, zaseženem v eni od operacij. Po iraških podatkih je imel trgovine z živili, delal v rafineriji, bil poročen in imel tri otroke. Po osvoboditvi območij izpod oblasti Islamske države naj bi odšel v Sirijo, nato v Turčijo in od tam pa nezakonito v Evropo.
Obramba predlagala nove dokazne predloge
Odvetnik Žiga Podobnik, ki dvomi v verodostojnost dokumentov, ki so jih iz Iraka poslali v Slovenijo, je predlagal zaslišanje dr. Primoža Šterbenca s Fakultete za management Univerze na Primorskem, ki naj bi pojasnil politične in verske razmere v Iraku ter njihov vpliv na dokumentacijo, pridobljeno iz te države. Ter zaslišanje dr. Iztoka Prezla s FDV Univerze v Ljubljani, strokovnjaka za obramboslovje in terorizem, ki naj bi pojasnil posebnosti iraške protiteroristične zakonodaje. Tožilstvo je predlogoma nasprotovalo. Tudi sodišče ja zavrnilo izvedbo vseh predlaganih dokazov.
Obramba vztraja pri zamenjavi identitete
Slovensko tožilstvo Azizu očita, da je bil leta 2016 aktiven član Islamske države oziroma njene vojaške enote Dat al Savari v iraški provinci Salah al Din. Kot emir oziroma vodja enote naj bi sodeloval pri posebnih operacijah, med drugim pri izvidništvu ter podtikanju improviziranih eksplozivnih naprav v vozila in objekte. Tožilstvo očitke dokazuje s podatki ameriškega FBI, fotografijami, zaseženimi dokumenti in podatki o plačilih. Med dokazi so tudi tabele, ki naj bi prikazovale izplačila pripadnikom Islamske države. Eden ključnih dokazov je fotografija, ki so jo koalicijske sile leta 2019 zasegle v Iraku. Na njej naj bi bil Aziz v družbi uniformiranih moških, za katere preiskovalci menijo, da so bili pripadniki Islamske države. Izvedenec Gregor Kovač je podobnost med moškim na fotografiji in Azizom ocenil kot veliko in jo ocenil na plus tri. Aziz vse očitke zanika. Skupaj z odvetnikom Žigo Podobnikom vztraja, da gre za zamenjavo identitete in da dokazi ne potrjujejo, da je človek na fotografijah prav Aziz. Obtoženi je povedal, da nikoli ni bil član Islamske države in da z enoto Dat al Savari ni imel nič. Sojenje se nadaljuje v ponedeljek, razpisano je tudi za sredo. V četrtek pa bo, če ne bo izrečena sodba, obtoženi izpuščen iz pripora.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
