Igor Selan
Posek sedmih divjih kostanjev v Trubarjevi ulici še naprej vznemirja Mariborčane. Zaradi odstranitve večinoma še zdravih dreves se je zdaj oblikovala tudi Civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj, ki za torek, 25. avgusta, sklicuje shod v bran mariborskim drevesom. Kot zapišejo na istoimenskem facebook profilu, drevesa niso zgolj del mestne infrastrukture, ampak so del našega skupnega prostora, našega spomina, osebnih čustev in našega vsakdana. Dajejo senco, znižujejo temperaturo mesta, čistijo zrak, blažijo posledice podnebnih sprememb in ustvarjajo prostor, v katerem je življenje prijetnejše. "Zato prihajamo v bran drevesom, prihajamo v bran zelenemu Mariboru, prihajamo zahtevati odgovorno ravnanje z našim skupnim prostorom," med drugim zapišejo na facebook profilu Shod v bran mariborskim drevesom.
Pri tem posebej izpostavijo, da shoda ne organizirajo kot politična stranka ali kot predstavniki posamezne politične opcije, ampak kot Mariborčanke in Mariborčani ter vsi, ki jim je mar za prihodnost našega mesta. "Drevesa ne morejo govoriti. Mi lahko," še dodajo.
Civilno iniciativo so sicer med drugimi zagnali znani Mariborčani Špela Hren Juhart, Anja Zag Golob, Zala Zagoršek Golob, Pavlina Japelj, Marko Brumen in nekdanja vodja kabineta župana Saše Arsenoviča Jelka Vrečko. "Pri vprašanjih županove domnevne korupcije imajo svojo vlogo pristojne institucije, tu pa gre za vprašanje odnosa do skupnega javnega prostora, odsotnost pojasnil in komunikacije mestne občine z občani in naše pravice, da smo vključeni v pomembne odločitve, ki vplivajo na naše okolje, v katerem živimo. Pri varovanju skupnega prostora je pomemben tudi glas občanov. Ne zgolj na socialnih omrežjih, ampak tudi v živo," odločitev za svoj angažma pojasnjuje Jelka Vrečko.
Zgroženi tudi v Hortikulturnem društvu Maribor
Hkrati se je danes v zvezi s padlimi kostanji oglasil tudi predsednik Hortikulturnega društva Maribor Borut Ambrožič. Pri tem je izpostavil, da je bilo društvo v 19. stoletju ustanovljeno prav v namen zasaditve Mestnega parka, kasneje pa tudi za razvoj vseh ostalih zelenih površin v mestu, pri čemer so ustanovitev podprli tudi takratni župan in nekateri občinski svetniki. Posek kostanjev ocenjuje kot zelo nesrečen dogodek, še posebno, ker so prav divji kostanji bili prva drevesa, ki so bila posajena ob začetku nastanka Mestnega parka.
"Mi, ki smo danes stari okrog 50 let, žal verjetno ne bomo dočakali globoke sence novo zasajenih dreves, s katerimi bo občina zdaj nadomestila grobo posekane starce"
"Govorim o tem čudovitem dvorednem drevoredu, ki teče vzporedno z mariborskim akvarijem-terarijem. Čeprav kostanj ne sodi med dolgožive drevesne vrste, v optimalnih pogojih lahko dočaka "le" 250 let, so divji kostanji zaradi čudovitih listov, cvetja in plodov še danes priljubljeno parkovno oziroma drevoredno drevo. Naj pri tem dodatno izpostavim, da je treba stara drevesa spoštovati, negovati in braniti pred kakršnimikoli nesmiselnimi posegi, ker so se do zdaj, za razliko od mladih dreves, že dokazala. Pri drevesih, ki jih sadimo na novo, namreč ne vemo, kako se bodo obnesla v trenutnih klimatskih razmerah in ob vseh novih urbanih onesnaževalcih. Hkrati mi, ki smo danes stari okrog 50 let, žal verjetno ne bomo dočakali globoke sence novo zasajenih dreves, s katerimi bo občina zdaj nadomestila grobo posekane starce."
Nobeden od pristojnih zavodov ne bo ukrepal
Ambrožič ob tem opozori še na en nedaven poseg v Mestnem parku, ko se je med polaganjem kabla na območju med otroškimi igrali in Gobicami razkopalo zeleno podlago in podrast: "Tudi tu se namreč poraja vprašanje, ali so za ta poseg imeli vsa potrebna soglasja. Naj opozorim še, da ima Mestni park kar dvojni zaščitni status, tako lokalnega kot državnega pomena, zato tudi sodi pod jurisdikcijo dveh zavodov, Zavoda za varstvo narave in Zavoda za varovanje kulturne dediščine."
Kot smo sicer že poročali, Zavod za varstvo narave zoper odgovorne za posek na občini in v Nigradu ne bo ukrepal, saj so vsa podrta drevesa stala na območju izven naravovarstvenega statusa. Enako pa zdaj sporočajo tudi iz Zavoda za varovanje kulturne dediščine: "Zavod zoper lastnika ne bo ukrepal, saj je edina možnost ukrepanja prijava inšpekciji za kulturo in medije pri Ministrstvu za kulturo."
Vse, kar bodo zahtevali od občine je, da padle kostanje nadomesti v vsaj enakem številu, kot so rasla v originalnem drevoredu, pri čemer jih bodo morali nadomestiti s kvalitetnimi vrtnarskimi sadikami.
