Igor Selan
Mariborska občina in Javni holding Maribor sta danes pričela s serijo osmih dogodkov "Kako nastaja sodobni Maribor", s katerimi želita storitve in projekte, ki pomembno vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja, približati prebivalkam in prebivalcem Maribora.
Kot prvi je svoje storitve in poslanstvo predstavil Mariborski vodovod. Kot je povedal direktor Miran Jug, Mariborski vodovod s pitno vodo poleg mariborske oskrbuje še 15 občin v Podravju, pri čemer povprečna poraba znaša kar 40.000 kubičnih metrov oziroma 40 milijonov litrov vode na dan. Za primerjavo, s toliko vode bi lahko napolnili šestnajst olimpijskih bazenov, zadostovala pa bi za približno 266 tisoč petminutnih tuširanj (pri porabi okoli deset litrov na minuto). Dnevno namreč v povprečju vsaka oseba porabi okrog 130 litrov vode, poraba pa se v vročih poletnih dneh še poveča.
Prepoved porabe vode velja tudi za gospodarstvo
Čeprav po besedah Juga vodooskrba zaradi suše v nobenem trenutku ni bila ogrožena, so 4. avgusta vseeno prepovedali uporabo pitne vode za nenujne namene. Ukrep so uvedli preventivno, potem ko so vodostaji začeli padati, hidrološke napovedi pa niso kazale izboljšanja: "Tukaj smo namreč zato, da pravočasno odreagiramo."
Po prepovedi se je po besedah Juga krivulja obrnila navzgor, podtalnica je ponovno začela naraščati, saj je poraba padla za osem odstotkov, dnevno se je tako na območju vseh šestnajstih občin zmanjšala kar za tri milijone litrov. Kot je znano, je med trenutno veljavnimi omejitvami tudi prepoved zalivanja vrtov. Kot je povedal Jug, se dnevno za zalivanje vrtov porabi kar desetina vse porabljene pitne vode: "Ko namreč pade dež in se ne zaliva, poraba pade kar za štiri milijone litrov na dan."
Jug je hkrati pojasnil tudi nekatera odprta vprašanja glede tega, za koga prepoved uporabe pitne vode sploh veja, ali le za gospodinjstva ali tudi za gospodarske subjekte: "Prepoved govori o omejitvi porabe vode za nenujne namene in velja za vse." To pomeni, da tiste avtopralnice, ki nimajo zaprtega sistema, v katerem se voda reciklira, oziroma tiste, ki nimajo lastnega vira vode, ampak porabljajo vodo iz javnega vodovoda, trenutno ne smejo obratovati.
Ker se sušno obdobje nadaljuje, bodo omejitev preklicali, ko bodo to dopuščale hidrometeorološke razmere.
Kmalu sedemnajst novih pitnikov
Skupaj z županom Sašo Arsenovičem in direktorjem holdinga Andrejem Rihterjem so napovedali tudi širjenje mreže pitnikov po vsem mestu. Teh je trenutno 56, ker so ugotovili, da jih je večina v bližini ožjega mestnega središča, pa so se, tako Arsenovič, odločili, da bodo tokrat mrežo širili od zunaj navznoter. Novih sedemnajst pitnikov, ki bodo uporabnikom na voljo od 31. avgusta naprej, bodo tako namestili v Limbušu, Pekrah, Dogošah, Brezju, Ruperčah, Mestnem parku, na Pobrežju, v južnem delu Magdalenskega parka, pri Medicinski fakulteti in na Studencih. Nekatere so sicer že postavili, a še čakajo na dokončanje vseh potrebnih postopkov.
Kot je povedal Jug, imajo novejši pitniki tudi možnost dostopa za pse in druge živali. Hkrati so opremljeni tudi s QR kodami, ki uporabnikom razkrijejo vse njihove lokacije, te pa je mogoče najti tudi na spletnih straneh Mariborskega vodovoda in holdinga. Z razširitvijo mreže želijo prebivalcem omogočiti lažji dostop do pitne vode ter hkrati spodbuditi uporabo steklenic za večkratno uporabo namesto plastenk.
Za novo rezervno zajetje kar sedem milijonov evrov
Občina in Mariborski vodovod ob tem pripravljata tudi nekaj večjih projektov, s katerimi želijo dolgoročno povečati zanesljivost oskrbe s pitno vodo. Župan Arsenovič je izpostavil predvsem sedem milijonov evrov vreden projekt rezervnega vodnega zajetja v bližini Selnice, ki je v fazi projektiranja, namenjeno pa bo celotni regiji, ki jo z vodo oskrbuje Mariborski vodovod. Dodatno je izpostavil tudi projekt, s katerim želijo izboljšati stanje vode v Treh ribnikih, pri čemer načrtujejo v ribnike speljati manjši potok in s tem življu zagotoviti več kisika.
