Poletje prinaša obilico sveže zelenjave, a ob pogledu na cene na tržnicah marsikoga mine tek. Češnjevi paradižniki letos dosegajo ogromne zneske, saj kupci za kilogram odštejejo tudi do deset evrov. S to ceno drobni rdeči plodovi prekašajo celo svinjino in teletino. Visoke cene hrane v poletnih mesecih sicer ne presenečajo, saj turistična sezona močno poveča povpraševanje, vendar letošnji zneski močno izstopajo, poroča Slobodna Dalmacija.
Predsednik združenja medžimurskih pridelovalcev paradižnika "Črleno srce", Pero Pušić, pojasnjuje ozadje teh vrtoglavih cen. Poudarja, da češnjevi paradižniki ne predstavljajo standardne sorte in da potrošniki še vedno nimajo močne navade njihovega uživanja. Čeprav sama vzgoja rastline ne zahteva več truda kot pri navadnem paradižniku, drobni plodovi močno podaljšajo in otežijo obiranje.
Trgovci kujejo dobičke na račun pridelovalcev
Poleg zahtevnega obiranja ceno dvigujejo tudi stroški transporta. Majhna pakiranja pomenijo več logističnih izzivov. Trgovcem se ne izplača prevažati majhnih količin, kar močno podraži prevoz in pojasnjuje, zakaj teh paradižnikov skoraj nikoli ne najdemo v akcijski ponudbi. Kljub visoki ceni pa Pušić izpostavlja njihovo izjemno kakovost, saj ponujajo izrazito sladek in bogat okus.
Glede prihodnosti cen Pušić miri kupce, da domači pridelovalci jeseni ne načrtujejo dodatnih podražitev. Glavno vlogo pri končni ceni namreč igrajo trgovski centri. Ti odkupujejo pridelke po izjemno nizkih cenah, nato pa z visokimi maržami obremenijo končnega kupca. Za primerjavo navaja lubenice, ki jih pridelovalci prodajo za pičlih 20 centov na kilogram, in krompir, ki doseže ceno okoli 30 centov, medtem ko kupci v trgovinah plačajo večkratnik teh zneskov. Takšen sistem ustvarja velik prepad, kjer trgovci bogatijo, mali kmetje pa komaj pokrijejo stroške.
Domače ali uvoženo: Kje se skriva pravi okus?
Na trgovskih policah pogosto najdemo uvožene paradižnike iz Španije in Italije, ki domačim pridelkom konkurirajo predvsem z nižjo ceno. Vendar Pušić opozarja na ključno razliko v okusu.
Kmetijsko pravilo veleva, da plod, ki ga kmet obere v optimalni zrelosti in hitro dostavi na police, ponuja najboljšo kulinarično izkušnjo. Uvoženi paradižniki potujejo več dni in preživijo dolgotrajne postopke sortiranja, preden sploh dosežejo kupca. Zato kljub privlačnejši ceni nikoli ne razvijejo tistega pravega, polnega okusa, ki ga ponuja lokalno pridelana zelenjava.
