James Dalton, ki je ostarin razvil na začetku tega tisočletja, je za New York Times dejal: "Danes več časa porabim za to, da ljudi poskušam odvrniti od uživanja osatrina, kot da bi jih spodbujal k njegovi uporabi." Njegova frustracija razkriva vse večjo krizo v boju proti dopingu, kjer tudi nedolžni športniki "padajo" na testih zaradi snovi, ki se lahko prenaša z znojem ali prek kontaminiranih prehranskih dopolnil.
Ostarin spada v skupino zdravil, imenovanih selektivni modulatorji androgenih receptorjev (SARM). Dalton in njegova ekipa so te spojine razvili kot varnejšo alternativo tradicionalnim steroidom za zdravljenje mišične atrofije, osteoporoze, krhkosti in drugih stanj, povezanih s staranjem. Drugače kakor steroidi, ki jih je treba injicirati, se ta zdravila lahko jemljejo v obliki tablet ali kapsul, kar precej olajša njihovo uporabo. Privlačnost je bila očitna. Tradicionalni anabolični steroidi sicer povečujejo mišično maso, vendar hkrati okrepijo neželene moške spolne značilnosti. Mednje sodijo povečana poraščenost, agresivnost, moška plešavost, akne in razvoj prsnega tkiva pri moških. Pri ženskah, ki zlorabljajo steroide, se lahko pojavijo poglobitev glasu in spremembe menstrualnega cikla.
Na črnem trgu so izkoristili priložnost in ostarin začeli prodajati kot športno prehransko dopolnilo
SARM naj bi zagotovili zgolj učinke na rast mišic brez teh stranskih učinkov. Ostarin, znan tudi kot enobosarm, je pokazal poseben potencial pri bolnikih z rakom pljuč, ki izgubljajo mišično maso. V zadnjem času raziskovalci preučujejo tudi, ali bi lahko preprečili izgubo mišic pri ljudeh, ki jemljejo zdravila za hujšanje, kot je Wegovy, in poleg maščobe pogosto izgubijo tudi znaten delež mišične mase. Kljub temu potencialu noben SARM ni uspešno prestal kliničnih preskušanj, potrebnih za medicinsko odobritev. Obstajajo namreč pomisleki, da lahko povzroči poškodbe jeter, kot se je zgodilo pri nekaterih uporabnikih. Več kot dve desetletji po objavi Daltonovih prvih raziskav ostarin še vedno ni odobren za uporabo pri ljudeh. To pa mu ni preprečilo vstopa v šport.
Ko je Daltonova ekipa objavila svoje delo, je kemična struktura postala javno dostopna. Proizvajalci na črnem trgu so izkoristili priložnost in ostarin začeli prodajati kot športno prehransko dopolnilo. Ker je prodaja SARM kot dopolnila nezakonita, so ti izdelki pogosto označeni z napisi "za raziskovalne namene" ali "ni za uporabo pri ljudeh" - kar je prozoren poskus izogibanja predpisom.
Svetovna protidopinška agencija (WADA) je zgodaj prepoznala potencial za zlorabo in SARM že leta 2008 uvrstila na seznam prepovedanih snovi. Na tem seznamu WADA za leto 2026 je ostarin v rubriki S1.2. Drugi anabolni agensi in je prepovedan ves čas v vseh športih. A težav s tem ni bilo konec - ravno obratno. V zadnjih dveh letih je ostarin postal najpogosteje zaznani SARM v laboratorijih WADA, saj so ga našli v 114 vzorcih športnikov. Toda tu postanejo stvari zapletene in za mnoge športnike nepravične.
Šport temelji na načelu stroge odgovornosti. Športniki so odgovorni za vsako prepovedano snov, najdeno v njihovih vzorcih, ne glede na to, kako je tja prišla. Tudi nenamerna kontaminacija lahko pomeni prepoved nastopanja. Nadzor kakovosti številnih prehranskih dopolnil je slab, zato lahko izdelki vsebujejo sledi ostarina, ne da bi bilo to navedeno na etiketi. Ameriška protidopinška agencija (USADA) vodi seznam izdelkov z visokim tveganjem, pri katerih je bil ostarin odkrit brez navedbe - takih izdelkov je 19. Športniki, ki želijo izpodbijati pozitiven test, morajo hraniti uporabljeno dopolnilo in plačati neodvisno testiranje - kar je drag postopek brez zagotovljenega uspeha. Športne oblasti močno priporočajo, naj športniki uporabljajo le dopolnila, testirana po serijah pri pooblaščenih organizacijah, ki preverjajo, ali izdelki niso kontaminirani.
Ostarin se lahko prenaša tudi med ljudmi. Športniki so uspešno dokazovali, da je bil njihov pozitiven dopinški test posledica deljenja opreme. V nedavnem primeru je športnik dokazal, da je ostarin vase prenesel prek prepotene neoprenske opornice, ki si jo je delil z drugim športnikom. Razlago so sprejeli kot utemeljeno in obtožbe opustili.
Drugi primeri so pokazali, da se lahko snov prenaša tudi prek telesnih tekočin, denimo s slino. To ustvarja resno dilemo za protidopinške organizacije. Sodobna laboratorijska oprema je izjemno občutljiva in lahko zazna minimalne količine snovi. Toda analiza urina ne more razlikovati športnika, ki je namerno zaužil velik odmerek, od nekoga, ki je nevede zaužil kontaminirano dopolnilo ali absorbiral sledi ostarina prek stika z znojem druge osebe. Dokazno breme v celoti nosi športnik. Pojasniti mora, zakaj je prepovedana snov v njegovem telesu, in to na lastne stroške, ki so pogosto zelo visoki. Enak problem velja za vse SARM-e, ne le za ostarin.
Znanstvenik Dalton danes skuša odpraviti zmedo, ki jo je pomagal ustvariti njegov izum. Kot sopredsednik znanstvenega svetovalnega odbora Partnerstva za tekmovanje brez dopinga (Partnership for Clean Competition) financira raziskave na področju testiranja športnih drog. Prednostna naloga skupine je najti način za razlikovanje med slučajno okužbo in zavestnim uživanjem dopinga. Upajo, da bodo v urinu odkrili markerje, ki bi dokončno pokazali, ali je pozitiven test posledica namerne uporabe ali nenamerne kontaminacije. Takšen preboj bi nedolžnim športnikom prihranil dolgotrajno dokazovanje nedolžnosti in hkrati omogočil odkrivanje resničnih goljufov. Do takrat pa zdravilo, namenjeno pomoči bolnim, še naprej ogroža kariere športnikov, ki se morda nikoli niso odločili za njegovo uporabo.
- Tom Bassindale, vodja oddelka za Biosistemske znanosti in kemijo, Univerza Sheffield Hallam, Anglija.
