(NA ŽLICO) Buče za vse jedi, od slanih do sladkih. In za posladek še recept za sladoled z bučo

Ko se pozno poletje prevesi v zgodnjo jesen, si našo prehrano popestrimo z bučami. Ne le, da so vsestransko uporabne, imajo tudi veliko koristnih učinkovin za naše telo. Bogate so z beta karoteni, vitamini C, E in iz skupine B, s kalijem, manganom in magnezijem, za povrh pa vsebujejo veliko vlaknin in imajo nizko energetsko vrednost, tako da so primerne tudi za hujšanje in urejanje prebave. A so bogate tudi z ogljikovimi hidrati, zato naj to upoštevajo predvsem tisti, ki v dietah pazijo na vnos ogljikovih hidratov.

Buče lahko uporabimo na številne načine. Mnogi ob omembi buč najprej pomislijo na bučno juho, a to naj bo samo začetek. Buče so primerne za vse mogoče jedi - od predjedi, prigrizkov, prilog, glavnih jedi, enolončnic, rižot, solat, sladic in celo za sladoled in marmelado. Je pa pomembno vedeti, katere buče so primerne za katere jedi.

Nekatere so precej vlaknaste in ne preveč sočne, kot na primer hokaido buča, zato jo je priporočljivo pripravljati nekoliko drugače - kot na primer maslenko ali muškatno bučo. Pripravo juhe ali omake oziroma pireja iz hokaiod buče si olajšamo tako, da bučo narežemo na večje kose in jo nekaj časa pečemo v pečici, okoli 20 minut na 180 stopinj. Bučo bomo tako lažje olupili (njena lupina je precej trda), zmehčano bučo pa bomo lažje obdelali s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku.

Razen bučk, tistih zelenih in podolgovatih, so omenjene tri pri nas najbolj pogosto v uporabi, lahko na seznam dodamo še bučo špagetarico, med manjšimi predstavnicami buč pa velja omeniti vsaj čajoto. Ta sprva ni bila ravno priljubljena, ker je imela na skorji trde in ostre bodice in jo je bilo prav zoprno lupiti, odkar pa so na voljo čajote brez bodic, je tudi to buč(k)o dokaj nevtralnega okusa vse bolj pogosto videti na naših vrtovih in krožnikih. Morda velja omeniti še majhno okroglo bučo, podobno cvetu, patišonko. Mlada patišonka je primerna za vlaganje, njen okus spominja na okus kumarice, zrelo, ki je veliko bolj trda in izgubi na aromi, pa večinoma uporabljamo za okras. Na Štajerskem in v Prekmurju pa seveda ne gre brez oljne buče, katere semena uporabljamo za bučno olje (za en liter bučnega olja potrebujemo tri kg bučnih semen). Nasploh je v rodu buč znanih okoli 30 vrst, v širši družini bučevk pa poznamo okoli 800 vrst (vključno z lubenico, melono in kumarami).

Od slanega do sladkega

Muškatna buča je največkrat uporabljena, saj je zelo vsestranska. Njena zunanjost je rebrasta, oranžne barve, meso te buče pa sočno in mehko, tako da zlahka dosežemo kremasto strukturo. Ta vrsta buče lahko tehta tudi nekaj kilogramov, a večinoma uporabljamo manjše. Zaradi rebraste oblike jo je nekoliko težje lupiti kot buče, ki imajo gladko površino, a težavo zlahka rešimo tako, da bučo narežemo na krhlje in te potem lupimo vsakega posebej. Če buča ni prevelika, morda tehta dva ali tri kilograme, jo lahko izdolbemo in juho postrežemo v buči. Okrasimo s praženimi bučnimi semeni, nekaj kapljicami bučnega olja in za bolj pisan videz dodamo še nekaj kapljic sladke smetane in jih potegnemo v črto. Razen za juho je muškatna buča primerna tudi za pire, za dodatek njokom in testeninam, za sladice in za bučno marmelado.

Maslena buča ali maslenka je bolj rumene kot oranžne barve in hruškaste oblike. Njeno meso je sladkasto, čvrsto a voljno, kar je odvisno od zrelosti. Bolj kot za juhe in omake je primerna za dodatek sladicam in za marmelade. A njeno čvrsto meso lahko dodajamo na primer rižotam, saj se med kratkim kuhanjem ne bo preveč zmehčala. Za ljubitelje ne povsem vsakdanjih jedi morda predlog, da črni rižoti iz sip proti koncu kuhanja dodamo na majhne kocke narezano masleno bučo. Če maslenko pripravljamo kot sladico, jo po dolgem narežemo na štiri kose, premažemo z medom, potresemo s cimetom in pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, okoli 15 minut.

Morda še nekaj besed o četrti vrsti buče, ki je pri nas v uporabi. Prednost buče špagetarice je, da sodi med buče, ki jih lahko shranimo za več tednov ali celo mesecev, torej za zimski čas. So podolgovate in različnih velikosti ter nevtralnega okusa, zato so dobrodošle tudi kot dodatek mnogim jedem. Lahko jo dodamo enolončnicam ali pa svežo naribamo in jo dodamo različnim solatam. Ker so zelo vlaknaste, lahko iz njih pripravimo nekakšne špagete. Ko namreč kuhano bučo rahljamo z vilicami, meso špagetarice razpade na dolga vlakna (ta vrsta buč je dolga od 20 do 35 cm), ki jih potem pripravimo kot špagete. Ti so seveda posebej priljubljeni pri vegetarijancih in veganih.

Kuba in Kolumb

Seznam jedi, ki jih lahko pripravimo iz naštetih in seveda številnih drugih užitnih buč, je neskončen. Ne nazadnje poznajo buče tudi na drugih koncih sveta, ne le v Evropi. V Evropo so buče prispele v 16. stoletju, potem ko jih je Kolumb prvič opazil na Kubi (leta 1492), nekaj let za tem pa so španski pomorščaki v Evropo prinesli semena buč - in te so se hitro razširile po Italiji, Franciji in Nemčiji, v 17. stoletju pa so dosegle še Anglijo.

Dandanašnji se recepti seveda veliko hitreje širijo kot buče nekaj stoletij nazaj, tako da nam s to zgodnje jesensko sestavino res ne more biti dolgčas. Za prigrizek morda ocvrte paličice iz buč, ki jih potresemo z zelišči, pita s kremo iz buč, bučni kari (s kardamomom kot začimbo bo še posebej dobrega okusa), morda še kostanjeva juha z dodatkom buče. Za sladico lahko pripravimo tudi rulado z bučno kremo ali pa pire iz buč dodamo testu, nadev pa naredimo iz smetane in čokolade. Iz buče in krompirja lahko naredimo podlago za lažno pico, jo obložimo z rezinami paradižnika, listi rdečega radiča, kockami slanine in na pol prerezanimi kroglicami mocarele.

Iz buč lahko skuhamo tudi marmelado ali naredimo napitek z mlekom in cimetom ter ga postrežemo s stepeno sladko smetano. Zavitki in kolači z bučo, njoki s pirejem iz buč in kompot iz buče nam bodo na mizo pričarali tople rumene jesenske barve, tako kot pečene rezine buče, prelite z jogurtom, ki smo mu dodali mešanico svežih sesekljanih zelišč. Špageti ali druge dolge testenine s popečenimi kockami buče in praženimi orehi pa lahko pomenijo še en recept na dolgem seznamu jedi s testeninami. Kaj torej čakamo? Gremo po bučo.