O ocenjevanjih vin imajo vinarji različna stališča. Za marsikoga so gradnik kakovosti, kažipot za nadaljnje delo, sporočilo potrošnikom o njegovih vinih, obenem pa ocenjevanja posredno odslikavajo in določajo trende v sektorju. Na drugem polu so nasprotniki ocenjevanj, ker da so pristranska in prepogosto zavajajoča, ocenjevalci nekompetentni za ves vinski spekter, nekateri jih odklanjajo, ker na splošno zavračajo avtoriteto in arbitrarne sodbe o lastnem delu in pridelku.
Prvo znano vinsko ocenjevanje je priredil francoski kralj Filip Avgust leta 1224, ko so okušali približno 70 vin z različnih koncev
V velikanskem vinskem svetu je nešteto pridelovalcev, ki iščejo naklonjenost publike. Z globalizacijo vina se je v nekaterih njegovih segmentih konkurenca zelo zaostrila, vina s katerega koli konca sveta so postala dosegljiva z nekaj kliki. Motivi za njihovo izbiro so različni, od železnih navad, pri katerih ni odmika, do lovcev na posebnosti in skrite zaklade. Seveda gre tudi za priložnosti, ujemanje s hrano ali za praznovanja. Široka paleta pivcev in ljubiteljev vina pa svojo izbiro naslanja na slog, način pridelave, na pridelovalca in pogosto na referenčne ocene vinskih ocenjevanj ali vinskih kritikov. Spletna globalizacija je močno približala njihova mnenja in dvignila njihovo veljavo. In, kot rečeno, zdramila nasprotnike ocenjevalskih konceptov.
Prelomna ocenjevanja
Prvo znano vinsko ocenjevanje je priredil francoski kralj Filip Avgust leta 1224, ko so okušali približno 70 vin z različnih koncev. Najbolje se je odrezalo sladko vino s Cipra! V tradicionalnih vinskih deželah poznajo ocenjevanja že zelo dolgo, sodobna pa so se razmahnila po drugi svetovni vojni, med njimi ljubljansko, ki je bilo zasnovano leta 1955, po več poskusih ohranitve pa je v novi dobi zamrlo. Pomembna prelomnica je bila Pariška sodba leta 1976, ki jo je organiziral Steven Spurrier, šlo pa je za slepo ocenjevanje francoskih in kalifornijskih vin, v katerem so francoski kritiki bolje ocenili ameriška vina! Spurrier je tudi idejni oče mamutskega ocenjevanja revije Decanter, v katerem ocenijo kar 18.000 vin.
Med vinskimi kritiki je bil dolgo najvplivnejši Robert Parker (Wine Advocate), ki je razvil 100-točkovni sistem, njegove ocene so še vedno pomemben kažipot za tradicionalno vinsko publiko. Zaradi mogočnega vpliva in celo ustvarjanja vinskih slogov je bil tudi kritiziran, del sonaravnih pridelovalcev si ga je izbral za simbol etablirane pridelave in tarčo za zanikanje vinskih ocenjevanj.
Letno poskusijo kar 40.000 vin
V zadnjem času je globalno najbolj izpostavljen ocenjevalec James Suckling, nekdanji novinar pri ameriški reviji Wine Spectator, ki je šel na svoje leta 2010. Z ekipo letno degustirajo več kot 40.000 vin, na njihovi spletni strani so ocene približno 330.000 vin. Iz njih sestavljajo poročila in različne lestvice, vinarje vabijo na mini festivale na različnih koncih sveta.
Suckling veliko potuje, vsake toliko pride tudi v Brda, edino slovensko vinsko regijo v njegovem osončju. Najvišje ocene dobivajo vina iz kleti Movia in Marjan Simčič, obe sta v Ceglem. Ob zadnjem obisku so Sucklingovi ocenjevalci dodelili najvišjo oceno doslej, kar 99 točk, za Lunar 8 letnika 2024 iz kleti Movia. Gre za konceptualno vino, pridelano po dolgi maceraciji grozdnih jagod. Polnjeno je v litrske steklenice, ker je v njih tudi nekaj usedlin droži, ki po prepričanju Aleša in Lana Kristančiča vino ohranjajo živo in živahno, obenem pa ga varujejo, saj vina niso dožveplali. "Morda gre za najboljše in najsodobnejše oranžno vino," pravi Suckling, ki ga je navdušila izpostavljena in čista sadnost. "Kot bi okušal popoln mošt."
Izjemno visoka Sucklingova ocena je potrditev izvrstnega dela v kleti Movia, obenem pa potrditev sonaravne usmeritve in pridelave vin z malo intervencij ter inovativnega iskanja novih poti, v čemer sta oče in sin Kristančič vselej v prvi vrsti. Ocena je dober signal ljubiteljem tako o vinih iz kleti Movia, ki z vse pomembnejšo Lanovo vlogo dobivajo nove poetike, kot o slovenskih vinih nasploh. V prihajajoči jeseni bo imelo 99 točk za lunar gotovo velik mednarodni odmev. Lunarja iz predprejšnje letine je malo, manj kot 1000 steklenic, vino pa za zdaj še ni v redni prodaji. Z izjemno visoko oceno je zdaj Slovenija pri Sucklingu ob boku najbolj uveljavljenih vinskih regij. Suckling 99 in 100 točk za bela vina najpogosteje namenja aromatičnim vinom iz tako imenovanih hladnejših regij, največji delež zasedajo rizlingi iz Nemčije in Avstrije, sledijo chardonnayji iz Burgundije in od drugod. Rebula kot lokalna sorta, Movia kot slovenska klet in lunar kot vino z malo intervencij pa so svojevrsten mejnik, saj se znajo s Sucklingovo avtoriteto odpreti kakšna doslej trdno zapahnjena vrata v vinskem svetu.
Še to: Sucklingove točke seveda niso naprodaj, stane pa čas njegove ekipe in tudi ogled njihove spletne strani.
