Nasveti Marije Merljak: S hrano do boljše zbranosti

Zdi se, kakor da se je svet zarotil zoper koncentracijo, da bi zbegal ljudi, ki bi postali zlahka dovzetni za razne ponudbe. Žal k temu onesnaženju s hrupom in nasilnimi vidnimi vtisi s svojim nezavedanjem veliko prispevamo sami, hlastajoči uporabniki in morda celo nehoteni razpečevalci informacij. Ujetniki neskončnih komercialnih in političnih sporočil prek starih in novih medijev, vse do mobilnih telefonov in družbenih omrežij.

Popolno miselno zbranost je mogoče ohraniti le v tišini in bržkone tudi samoti. To so vedeli že antični misleci. A v času, ki ga živimo in terja od nas veliko vsakodnevnih psihofizičnih naporov, le redki lahko gredo v osamo, v puščavo, kakor Kristus, da bi prečistili duha in telo. Marsikomu za silo lahko pomagajo razne tehnike sproščanja, avtogeni trening in meditacije, ki pa za pravi rezultat spet zahtevajo skoraj samostansko okolje. Toda kanček napredka naredimo že, če obstanemo zazrti v jutranjo zarjo, ki pričakuje sonce, če se nam oko spočije na gugajoči se zeleni vejici, na kateri kos ali lišček prepevata svojo melodijo, če obnemimo ob popolnosti marjetice sredi zelene trate ... Z izbrano hrano in načinom prehrane k zbranosti lahko precej pripomoremo sami.

Zbranost ovirajo

Najprej poglejmo živila, ki zbranost ovirajo:

- obilni obroki z veliko nasičenimi maščobami, beljakovinami in sladkarijami;

- sladke gazirane pijače;

- težko prebavljiva visoko predelana industrijska živila (od konzerv, mesa do hitre prehrane, od smetane in skute do tort in tortic);

- izogibati se moramo tudi živilom in jedem, ki napenjajo (od raznih otrobov do stročnic in brstičnega ohrovta);

- koncentracijo ovirajo tudi ostri čiliji, pretirana uporaba soli in brinove jagode;

- vsa ta živila so sicer v svoji nepredelani obliki za življenje potrebna. Uživajmo jih, a ne pretiravajmo v obilnosti!

Zbranosti pomagajo

Zbranosti največ pomagamo, če:

- večkrat na dan uživamo majhne, a polnovredne mešane obroke iz čim maj predelanih živil rastlinskega in živalskega izvora;

- poskrbimo, da bodo okusi raznoliki, a homogeni in ne bo nobeden prevladoval (ne kisel, ne sladek, ne slan ali grenak);

- zelo koristijo orehi in oreščki ter sadje, ki ima veliko vitaminov in mineralov (banane so že v antiki čislali kot sadež modrih);

- izbirajmo kompleksne ogljikove hidrate v polnozrnatem kruhu, žitnih kosmičih, neoluščenem rižu in izdelkih iz polnovredne moke, gomoljev in zelenjave;

- med začimbami koristijo janež in koromačevo cvetje, ingver, kumina in koriander, lovor, origano, cimet, poper, rožmarin, zelena in čebelji med;

- jejmo v miru in počasi.

Na splošno bi lahko rekli, da za dobro zbranost potrebujemo vse snovi, ki skrbijo za dobro delovanje možganov. To so esencialne maščobne kisline, beljakovine, glukoza iz ogljikovih hidratov ter fitosteroli, vitamini in minerali. Med vitamini so v ta namen nepogrešljivi: vitamin C, holin ali vitamin B7 ter B3, B6 in B9. Pripomorejo tudi vsi drugi vitamini, še zlasti E in A. Med minerali je podobno: koristijo vsi, a najbolj nujen je magnezij. Ne pozabimo: tudi tu je pomembno sinergično delovanje med njimi.

Glukoza in krom za možgane in jeklene živce

Glukoza je vir energije za delovanje možganov. Druge telesne celice za pridobivanje energije lahko uporabijo tudi maščobo, možganske in živčne pa samo glukozo. Ta je gorivo, ki se najhitreje zakuri. Če je glukoze dovolj, 5,0 mmol/l krvi, potem možganske in živčne celice delujejo normalno in dobro. Če je glukoze preveč, se krepi nenehni proces nihanja krvnega sladkorja, ki sčasoma privede do inzulinske intolerance in naposled do sladkorne bolezni. Če pa je v krvi glukoze premalo, začnejo možgani in živci varčevati z njo in delajo samo s polovico moči. To se lahko zgodi že zaradi stresa, ko smo bombardirani z vidnimi in slušnimi informacijami, ali ob uživanju nezdrave hrane. Moten dotok glukoze v možgane pa poruši ravnovesje inzulina in glukagona. Če je glukoze samo okrog 3,5 mmol/l krvi, postane človek nemiren, razdražljiv, potrt in malodušen. Pri še nižji vrednosti, 3,0 mmol/l krvi, se hitro utrudi in postane napadalen. Pod vrednostjo 2,5 mmol/l krvi je že hudo depresiven.

Z raziskavami pri mladih so ugotovili, da daljše uživanje hitre prehrane z veliko enostavnimi ogljikovimi hidrati (sladkarij) in ''modernih'' sladkih šumečih pijač lahko vodi v hiperaktivnost. In nasprotno - pozitivni rezultati so se pokazali že v tednu ali dveh, če so mladi uživali kompleksne ogljikove hidrate: polnovreden kruh, neoluščen riž, mislije, stročnice in druge jedi, ki se dalj časa razgrajujejo in poskrbijo za daljšo enakomerno stopnjo glukoze v krvi in možganih, ter pili ustrezne količine vode. Bili so vitalni, sproščeni in polni energije.

Lešniki za zbranost

Lešniki vsebujejo aminokislino tirozin za zbranost in pozornost ter vse sestavine za obnovo telesa: beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. V njih je celo do 60 odstotkov maščob, vendar so te lahko prebavljive, saj so po strukturi nenasičenosti podobne oljčnemu olju. Vsebujejo razmeroma veliko rastlinskih beljakovin, skoraj do 15 odstotkov. Imajo tudi kup vitaminov skupine B in precej vitamina E, zato pomagajo zdravo hujšati in ohraniti čiste žile. Ljudje z nizkim krvnim tlakom ali s pekočo zgago naj pojejo vsaj štiri lešnike na dan. In dobro je vedeti, da je lešnikova potica lažje prebavljiva kot orehova.

Vitamin B1 je odličen za kratkoročen spomin, vitamin B2 za energijo mišic; to je še kako koristno za vse športnike, tudi rekreativce. Lešniki so tudi pravo bogastvo mineralov: kalija, kalcija, fosforja, magnezija in železa. Med mikroelementi je treba opozoriti še na selen, stroncij, bor in molibden. Taka kombinacija vitaminov in mineralov je prava formula za dober spomin, zlasti kratkoročen, zato bi lahko trdili, da so lešniki svojevrstna preventiva pred demenco, ki ne izbira med spoloma. Moški pa bodo najbrž veseli nad strokovno potrjeno ugotovitvijo, da lešniki krepijo moško potenco.

Malokdo pa ve, da so poleg lešnikov užitni tudi leskovi listi in cvetovi, mačice. Poparek suhih zdrobljenih leskovih listov pomaga pri krčnih žilah in pri ženski meni. Mačice poparimo, sem nekje prebrala, ter skupaj s poprovo meto in medom zaužijemo proti gripi.

Lešniki so zdravi in dobri kar tako, če jih potolčemo in jemo, kakor smo to delali kot otroci. Moj mož obožuje tudi cele lešnike v čokoladi ali zmlete v kremah, pudingih in slaščicah. Koristi tudi lešnikovo olje.

Za boljšo koncentracijo

Pri nezbranosti, prazni glavi in pomanjkanju koncentracije koristijo: frtalje v vseh oblikah in vsebinah, govedina, pršut, ribe, sir in drugi mlečni izdelki, čebula, rdeča pesa. Od jedi pa mleko in polenta, ananas s pršutom, jagnjetina s stročjim fižolom in banane s čokolado.

Pri pešanju zbranosti in upadanju interesa pomagajo: jajca v vseh oblikah, šparglji z jajci, gobe z jajci, svinjina s proseno kašo, zelenolistna zelenjava in pomaranča.

Orehov namaz

Sestavine: 20 orehov (10 na osebo), lonček kisle smetane, 2 žlici oljčnega olja, 2-3 stroki česna, šop sesekljanega peteršilja in drobnjaka, ščepec cimeta in soli.

Priprava: Orehe najprej zmeljemo, dodamo še druge sestavine in zmešamo v homogen namaz. Ponudimo na polnovrednem popečenem kruhu.