
Z možem sva se ozrla naokrog, a na trati pred blokom v našem naselju še ni bilo cvetja. No, nekaj malega belih zvončkov ... Pa sva vzela pot pod noge in šla do bližnjega gozda. Čudovito. V bolj vlažnem okolju, v miru, kar nekako sramežljivo skrito pred množičnimi pogledi so bili šopki rumenih trobentic in prave tratice škrlatnih spomladanskih žafranov. Mož je bil tako očaran, da jih je takoj fotoovekovečil in menil, da bi jih dodal na krožnik k potpuriju dobrih sirov. A sem ga opozorila, da so škrlatni cvetovi neužitni, če ne celo strupeni, za razliko od pravega žafrana, ki ga gojimo. Povsem drugače je tudi z divjimi rumenimi trobenticami, ki jih lahko uživamo.
Regrat
Regrat je prvi spomladanski čistilec. Če povežemo pomlad in krožnik, vsakdo najprej pomisli na navadni regrat. Ko se prikaže prvi regrat, je to hkrati znamenje, da se prebuja tudi naše telo. In regrat je s svojimi grenčinami prva izbira za pomladno prečiščenje telesa. Pravimo, da je regrat prijatelj jeter. Regrat s svojo značilno grenkobo spodbuja želodčne sokove, žolč in delovanje jeter. Ko jetra lažje opravljajo svojo nalogo razstrupljanja, se razbremeni tudi črevesje. Nabiramo lahko cvetne liste pred cvetenjem, cvetne popke in cvetove. Pozno spomladi in pozno jeseni lahko nabiramo tudi korenine.

Najbolj značilne regratove grenčine so taraksin, tarakserin, taraksacin, taraksacerin, levulin in v koreninah polisaharid inulin. Poleg so tudi minerali ter fitosteroli tarakserol, sitosterol, stigmasterol in kumesterol. Inulin je nekakšen naraven inzulin in preprečuje dvig krvnega sladkorja. Hkrati izboljšuje absorpcijo kalcija in magnezija in je močna podpora vsem, ki imajo črevesne težave. Je prébiotik; to je hrana za človeku prijazne probiotične bakterije v črevesju.

Regrat je bogat s karotenoidi, zlasti z betakarotenom kot predstopnjo vitamina A, ter z vitamini B1, B2 in C. V zelenih listih in cvetnih koških je razmeroma veliko karotenoidov, zlasti iz vrst ksantofilov. Med koristnimi rudninami za naše telo je na prvem mestu kalij, veliko je tudi natrija, kalcija, železa, fosforja, mangana, bakra in silicija. Ker ima tudi vitamin C, se železo zlahka odziva in veže na hemoglobin.
Regrat kot celota ima izreden vpliv na presnovo in učinkovito čisti kri in limfe in tako posredno pomaga srcu in krvnim žilam. Iz sklepov odplavlja sečno kislino in s tem preprečuje morebitne težave s putiko, pomaga lenemu črevesu, odpravlja zaprtost in posledice na koži. Preprečuje čire na želodcu in pri ženskah spodbuja nastajanje in izločanje mleka.
Regrat so v prehrano vključili pozno, šele v 17. stoletju. Ker je grenkega okusa, so ga šteli med plevel. Resnica je nasprotna, regrat je prav zaradi grenčin tako zelo zdrav. Živinorejci vedo, da je regrat dobrodejen za pašno živino in spodbuja mlečnost. Rumeni cvetovi pa privabijo čebele na zgodnjo spomladansko bero, ki daje izvrsten regratov med, potrjeno zelo zdravilen.
Najpogosteje si naredimo veliko skledo regratove solate z jajcem in krompirjem. Sama naredim tudi regratovo juho, napitek, pito, štruklje, namaze in njoke. Zelo privlačne so ocvrte regratove rozete v pivskem testu in vloženi regratovi popki v kisu.
Trobentice
Trobentice privabljajo z nežno rumeno barvo. Že kot otrok sem jih pridno nabirala in nanje piskala kot vsi moji vrstniki. Zato smo jim rekli ''piskal'ce''. Nismo pa vedeli, da so trobentice užitne in zelo zdravilne. Trobentice sodijo v družino jegljičevk, njihov sirup je zdravilo proti kašlju. Imajo saponine, ki redčijo sluz in pomagajo, da se lažje izloči. Pomagajo pri bronhitisu in vnetnem katarju. Zdravilnega saponina je največ v koreninah trobentic, vsebujejo ga tudi zeleni listi in čašice. Poleg saponina je v listih in čašicah veliko vitamina C in provitamina A. V rumenih cvetovih so tudi čreslovine, eterično olje, grenčina, kafra, glikozid, ciklamin in rumenilo.

V trobenticah se prepletata hranilnost in zdravilnost, zato jih dajmo v vse pomladne solate. V ljudskem zdravilstvu priporočajo prevretek iz trobentičinih korenin za zdravljenje ledvičnih kamnov. Sveže cvetove in liste naj bi polagali na otekline pri revmi in trganju v udih. Kneipp je priporočal trobentice za zdravljenje putike in revmatizma. Iz posušenih cvetov skuhamo čaj, ki pomaga pri glavobolu, migrenah in kašlju. Trobentičini cvetovi, namočeni v vinu, krepijo srce. Enako deluje sirup iz svežih cvetov.
Marjetice
Marjetica je skromna zdravilka. Na travniku je skoraj neopazna, a bogata z grenčinami in sluzmi. Podpira jetra, spodbuja prebavo in pomirja vnetja. Včasih so jo dodajali v juhe in solate kot tiho podporo telesu po dolgi zimi. Tudi marjetice so tako lahko del zdrave prehrane. Po okusu marjetice spominjajo na motovilec. Mlade liste lahko zamešamo v zeliščno skuto in sir ali pa skuhamo čaj. Popke je mogoče vložiti kot kapre. Marjetice imajo eterična olja, čreslovine, grenčine, sluzi, maščobe in inulin. Imajo tudi vitamine A in C ter minerale kalij, kalcij, magnezij in železo.
Marjeticam pripisujejo številne zdravilne lastnosti: v ljudskem zdravilstvu jo priporočajo za blaženje bolečin in krčev ter za lajšanje težav z neredno in bolečo menstruacijo. Čaj iz navadne marjetice pomaga tudi pri težavah s pljuči (katarjem), ledvicami, jetri in prebavili. Sok zdrobljenih marjetic pospešuje celjenje ran in so ga v že antiki uporabljali za zdravljenje bojnih ran; od tod izvira tudi rodovno ime bellis, kar pomeni vojna.
Recepti
• Regratov sirup. Priprava: 3 do 4 prgišča regratovih cvetov prekuhamo v dveh litrih vode, precedimo ter vročemu soku primešamo 1,5 kg sladkorja in sok dveh limon. To mešanico med nenehnim mešanjem kuhamo, dokler ne nastane gosta masa. Še toplo prelijemo v patentne kozarce. Ker je ta sirup podoben medu, ga nekateri imenujejo kar regratov med.
• Regratova juh'ca s krompirjem. Sestavine: 1 manjša čebula, 1 strok česna, 40 dag kuhanega krompirja v kosih, 1 pest regrata, sol, 2 dag masti z ocvirki, 2 dl mleka, 8 dl vode od krompirja, muškatni orešček. Priprava: Na ocvirkih prepražimo čebulo in česen. Nato dodamo regrat in ga na hitro prepražimo. Dodamo krompir z vodo, v kateri se je kuhal, in mleko. Začinimo in dodamo muškatni orešček, povremo 10 minut in serviramo. Juhica je še boljša, če ji dodamo malo kisle smetane ob serviranju.
• Frtalja z regratom in drobnjakom. Sestavine: 2 jajci, 1 žlica moke, sol, 1 šop regrata, 1 šopek drobnjaka, 0,5 dl olivnega olja, 3 dag dimljenega sira. Priprava: Jajci razžvrkljamo in v maso dodamo še ostale sestavine ter premešamo. Spečemo na olivnem olju. Po želji lahko dodamo tudi malo mleka.

• Regratova pita s slanino, skuto in z omako iz trobentic
30 dag listov regrata
20 dag slanine
35 dag skute
1 lonček kisle smetane
2 jajci
sol, poper
4 dag masla
3 dag trobentic
1 dl sladke smetane za kuhanje
- za testo za pito:
3 jajca
3 žlice moke
5 dag naribanega korenčka
1 dag soli
1 žlica mleka
papir za peko
Najprej spečemo testo, ki je lahko tudi krhko. Za nadev na maslu na hitro prepražimo (sotiramo) slanino in narezan regrat ter solimo. Skuto pretlačimo.
Na testo najprej nadevamo regrat s slanino, potem skuto in vse skupaj prelijemo z legirjem, ki smo ga naredili iz kisle smetane in jajčka. Pečemo pri temperaturi 230 stopinj Celzija približno 15 minut.
Tik pred serviranjem v omako dodamo še trobentice.









