Med projektom Diši po domačem na Tržnici BTC v Ljubljani v teh dneh velikokrat slišim, da "bomo zdaj v postu jedli samo solate, saj se moramo očistiti". Kako očistiti?! Mnogi to razumejo napačno in post enačijo s stradanjem ali hitro predpoletno dieto. Stradanje ali odrekanja določeni hrani še bolj upočasni presnovo, oslabi mišice, zmanjša tvorbo encimov, osiromaši črevesno mikrobioto in tako telesu bolj škodi kot koristi. Post naj bo priprava na boljšo vitalnost, ne na pomladno utrujenost. Post je notranja ureditev telesa. Premišljen izbor živil in sodelovanje z naravo bosta najbolj koristila prebavilom, izločalom in dihalom, ki se bodo prebudili tako, kot se bomo tudi mi.
V postnem času torej ne sme biti izločevanja in tudi med postenjem moramo skrbeti za uravnotežen vnos snovi v telo. Post je le odrekanje odvečni mesni in mastni hrani, z več gibanja in pitja vode. Nekateri preprosto od močne zimske prehrane ''skočijo'' direktno v strogi post, pri čemer uživajo samo presno zelenjavo in sadje ali pijejo samo sokove. To početje ni modro, saj se bomo še slabše počutili in bili brez volje do dela, ker smo zaradi zime in strupov, ki so se nabrali, že sicer oslabljeni.
Post je urejanje prebave, misli, odnosa do hrane, prebujanje presnove in vitalnosti
Če se lotimo presne prehrane na vrat na nos, bomo takoj sprostili strupe iz jeter in jih poslali v izločevalne organe, v limfni sitem, črevesje in kožo. Ti organi na to niso pripravljeni, zato niso sposobni odstraniti tolikšne količine strupov in telo odgovori v obliki ''krize'', ki večino prisili, da odneha. Post ni za vsakogar. Sposobnost izločanja strupov se od človeka do človeka razlikuje in je odvisna od starosti, prehranskih navad in dela, ki ga opravlja.
Postni čas kot harmonija z naravo
V zimskem obdobju se odpadne snovi hitreje nabirajo, kot jih uspemo odvajati, ker smo manj v naravi, dan je krajši, vreme slabše in več je praznikov, tudi z jedjo obilen in masten pust. S hrano pridobimo sicer več energije, ki jo pozimi potrebujemo, a s tem tudi več odpadnih snovi. Namen posta je razstrupljevanje organov in telesa kot celote. Hkrati se s tem okrepijo drugi organi, na primer možgani, srce in ožilje.
Post ni nikoli izključevanje hranil, pač pa samo premišljena izbira. Pravo prehranjevanje v postnem času omogoča sodelovanje z modrostjo narave, je prehod iz zime v pomlad in priprava prebavil na novo rast, na svetlobo, ki prihaja, in na pomladno gibanje v naravi. Pozimi smo jedli težjo, mastno hrano, ki smo jo tudi potrebovali, predvsem smo se tudi premalo gibali.
V ritmu narave s pomladnimi grenčinami
Narava v tem zgodnje pomladnem času ne ponuja obilja plodov, marveč nekaj drugega - grenčine, mlade poganjke in divje rastline. To ni naključje, saj telo potrebuje prav to, kar grenčine dajejo - spodbujanje jeter in žolča. Regrat, mladi poganjki (divji šparglji), cvetovi (trobentice, marjetice), leskini laski niso zrasli brez razloga ... Grenčine v njih spodbujajo prebavne sokove, prebudijo prebavo in pripravijo črevesje na boljšo absorpcijo hranil. Posledično okrepijo tudi presnovo v celicah. Vsi takoj pomislimo na divji regrat, ki čisti jetra in spodbuja izločanje žolča. Kmalu zrastejo divji šparglji, ki nežno spodbujajo ledvice. Rumene trobentice v solati mehko podprejo dihala, marjetice pa delujejo blago razstrupljevalno. Vendar pazimo: samo grenčine v solatah in juhah, brez vsega drugega, porušijo ravnovesje in osiromašijo telo.
Modrost pomladne preobrazbe v postu so divje rastline. Med divjimi rastlinami, ki jih pogosto spregledamo, je rman, ki s svojimi eteričnimi olji in grenčinami spodbuja prebavo ter zmanjšuje napenjanje. Podobno deluje trpotec, ki ima še dodatno nalogo, saj mora zaščiti črevesno sluznico, jo pomirja in podpira ravnovesje mikrobiote.
Ko še ni listov, nas presenetijo leskini laski, ki so moška socvetja leske Corylus avellana. V ljudskem zdravilstvu so jih nabirali kot blago krepilno pomoč pri pomladni utrujenosti. Ne delujejo agresivno, temveč simbolno in nežno – kot prvi dih novega cikla. Listi leske rahlo podpirajo ožilje, zato so lahko del pomladnih čajnih mešanic.
Izboljšajmo prebavo in presnovo
Presnova tudi med postom potrebuje dovolj beljakovin iz mesa pašne reje, jajc, mlečnih izdelkov, rib, zdravih maščob, ki vsebujejo obe esencialni maščobni kislini, vse vitamine in vse minerale. Če nam samo en mineral manjka, presnove ne bo. V prehrano moramo obvezno vključiti fižol, bob, ajdo in žita (proso, oves, ječmen).
Ker bo presnova bolj temeljita, ne smemo biti nikoli brez antioksidantov rdeče, zelene, rdeče in oranžne barve in brez dovolj topnih in netopnih vlaknin. Brez beljakovin telo ne more narediti in obnoviti encimov za dobro prebavo in presnovo; tedaj tudi ne gradi mišic in presnova se skoraj ustavi. Imejmo pred očmi, da pomladi ne hujšamo, marveč prebujamo organizem, in razumen post naj k temu pripomore. Tako kot se prebuja narava, naj se prebudita naša prebava in presnova, naj se prebudimo v celoti.
Zakaj so beljakovine ključne in jih med postom ne smemo opustiti? Beljakovine so - kot nenehno ponavljam - temeljna gradbena enota telesa: mišic, hormonov, encimov in imunskega sistema. Če jih zaužijemo premalo, telo začne razgrajevati svoja lastna tkiva, saj mora ohraniti primarne funkcije. Telo začne razgrajevati mišične beljakovine, kar vodi v slabljenje in upad mišične mase, zmanjšano odpornost, postopno izgubo ravnotežja, močno upočasnjeno presnovo in hud upad vitalnosti. Morda se mnogi niti ne zavedajo, a vzporedno s tem drastično upade imunski sitem, saj beljakovine sodelujejo pri tvorbi protiteles, zato njihovo pomanjkanje oslabi sposobnost telesa, da se brani pred okužbami. Ljudje z nizkim vnosom beljakovin tudi sicer pogosteje zbolevajo, počasneje okrevajo in imajo večje tveganje za zaplete pri okužbah, tudi rane se jim težko celijo. Ker so beljakovine ključne za tvorbo kolagena, njihovo pomanjkanje oslabi strukturo kože in vezivnih tkiv.
Aminokisline kot gradniki beljakovin nosijo minerale v celice. Minerali namreč sami po sebi ne morejo preiti prek črevesne stene neposredno v kri, marveč se to zgodi le, če so kemično pripeti na aminokisline. Če manjka samo en mineral, presnove sploh ne bo. Vedno mora biti v telesu na razpolago 45 esencialnih snovi, ki jih telo ne more izdelati.
Raznolike pomladanske jedi
Priporočam, da beljakovine vključite prav v vsak obrok. Tudi v kosilo. Če je na jedilniku na primer mineštra ali štajerska kisla juha, naj bo v njej nekaj beljakovin, živalskih in rastlinskih. V štrukljih, frtaljah, štajerski, prleški ali prekmurski gibanici, kvasenicah, močnikih, frikah, obarah, šarah, bogračih ... bomo našli preplet snovi, ki najbolj pomagajo pri pomladnem prebujenju.
Kaj zatrkujeva z možem
Vzameva skuto (albuminsko ali navadno brez pasterizacije) pašne reje, malo kisle smetane, kuhano jajce, malo sveže cikorije (stebla in liste), nekaj listov radiča, regrata (ali drugih divjih rastlin), peteršilja, glavico česna, pest orehov in lešnikov, včasih tudi malo mlade čebule, koprivnih listov, solni cvet in poper in po potrebi nekaj kapljic olja. Jaz imam raje bučno olje, mož pa oljčno. Vse to zmešava v mešalniku do mazavosti. Predvsem gledava, da je v vsakem namazu vsaj deset sestavin. To potem namaževa na popečen ajdov, rženi, ječmenov ali ovseni kruh.
Zajtrk dopolniva z rezino pršuta ali purana, lososa, prekajene postrvi ..., skratka nekaj dobrih beljakovin.
Jaz pijem belo kavo, mož pa črno, še prej pa popijeva kozarec vode z žlico zorjenega jabolčnega kisa.
