(ANALIZA) Nataša Pirc Musar in Janez Janša: Na obzorju obdobje trenj in konfliktov med obema predsednikoma

Predsednica republike Nataša Pirc Musar in novoizvoljeni predsednik vlade Janez Janša nista nikoli skrivala medsebojne nenaklonjenosti. Pirc Musar je bila večkrat kritična do Janševega političnega sloga, pogosto se je oglašala med njegovo tretjo vlado in problematizirala vrsto spornih odločitev. Prvak SDS ji ni ostal dolžan. V tem mandatu ji je med drugim zabrusil, da ni njegova predsednica, pred tem jo je označeval za kandidatko tranzicijske levice, očital ji je politično pristranskost, problematiziral je njeno premoženje in jo povezoval z omrežji vpliva. Kakšen bo odslej odnos med liberalno predsednico in konservativnim premierjem?

Opazne razlike med predsednikoma

Jeseni 2027 bodo predsedniške volitve in Nataši Pirc Musar bi ob vnovični kandidaturi lahko koristila kritična drža do Janeza Janše. "Potem ko je Janša v petek zaprisegel kot novi predsednik vlade, se je začela kampanja za ponovno izvolitev Pirc Musar na položaj predsednice republike. Na predsedniških volitvah bosta imela diametralno nasprotni interes, kar utegne zaznamovati tudi njun odnos. Seveda bosta morala sodelovati predvsem pri strateških vprašanjih za državo, kjer bosta morala preseči dnevnopolitične prioritete," razmišlja ustvarjalec v medijih in politični komentator Aljaž Pengov Bitenc.

Nataša Pirc Musar se je pogosto znašla na nasprotnih bregovih z odhajajočim premierjem Robertom Golobom, čeprav oba prihajata iz levoliberalnega političnega okolja. V zadnjih letih so padale težke besede – premier je predsednici v okviru kadrovskih zadev očital neodgovorno in nedržavotvorno držo, v obratni smeri pa so se pojavljale opazke o Golobovem nespoštovanju in nerazumevanju načela delitve oblasti. Predsednica je premierjevo obračunavanje v medijih videla kot nezrelo politično izsiljevanje. "V odnosu z Golobom je šlo predvsem za narcisizme majhnih razlik v smislu, kje kdo sedi in kdo ima zadnjo besedo, sedaj pa razlike med predsednico in novim premierjem niso več tako majhne. Pri Pirc Musar lahko pričakujemo bolj antagonističen odnos do Janše, kot smo ga spremljali v času Goloba," dodaja Pengov Bitenc.

Možnost velikih konfliktov

Potem ko je predsednica čestitala Janši za izvolitev, je javno izrazila zaskrbljenost zaradi napovedanih sprememb v zvezi s KPK in RTV Slovenija, obregnila se je tudi ob spopad med sindikati in nastajajočo vladno koalicijo zaradi interventnega zakona. "To ni nekaj, kar bi državi prineslo mir in blaginjo," je izpostavila predsednica, njene izjave pa znotraj SDS niso naletele na odobravanje. Poslanec Žan Mahnič je izrazil željo po njeni zamenjavi na prihodnjih volitvah, še pred tem jo je žaljivo označil za "komunajzarko".

Čeprav je predsednica republike po protokolu vodilna funkcionarka v državi, ima premier glede pooblastil in dejanskega političnega vpliva veliko večjo moč. "V mandatu Nataše Pirc Musar se zdi, da je del njenega političnega stila tudi iskanje skrajnih dometov predsedniške funkcije, kar lahko Janša pospremi zelo ambivalentno. Če ga neka zadeva ne bo zanimala, bo imela predsednica mir. Ko pa bo Janši pri določeni notranjepolitični stvari stopila na žulj, zna nastati velik konflikt. Nataša Pirc Musar za razliko od predhodnika Boruta Pahorja ne bo servilna do Janše, prav tako ne bo iskala soglasja za vsako ceno, tudi za ceno lastnega ugleda in ponosa. Odnos med obema predsednikoma bo na trenutke prav gotovo zelo dinamičen," napoveduje Aljaž Pengov Bitenc.

Bi šel lahko njun odnos tako daleč kot na Hrvaškem, kjer razmerja med Zoranom Milanovićem in Andrejem Plenkovićem spremljajo neprestana nesoglasja? Znano je namreč, da imata Pirc Musar in Janša povsem različne poglede tudi pri nekaterih pomembnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Predsednica je lani v Evropskem parlamentu ob stoječih ovacijah kot prva evropska političarka dejala, da se v Gazi dogaja genocid, medtem ko Janša velja za proizraelskega politika, ki simpatizira z Benjaminom Netanjahujem. Razpoke med predsednikoma bi se lahko pokazale tudi na področju človekovih pravic in vladavine prava. "Razkorak med predsednikoma na področju zunanje politike bi predvsem glede geostrateških usmeritev lahko predstavljal nevarnost za Slovenijo. Vprašanje Izraela in Palestine je bolj moralno kot strateško vprašanje, kjer lahko pričakujemo, da si bosta skočila v lase. Če bo Pirc Musar izzivala usodo na način, da bo preveč silila po svoje, da se bo slišalo tudi drugo mnenje, bi si lahko nakopala več škode kot koristi," meni Pengov Bitenc.

Šibkejša po izvolitvi Janše

Na političnem prizorišču je v povolilnem obdobju precej prahu dvignila odločitev predsednice, ki se je po dveh tednih odpovedala možnosti predlaganja kandidata za predsednika vlade. Mandatarsko vlogo je najprej ponudila Golobu, ki pa ni imel večine za izvolitev. V zaključku pogajanj za sestavo nove Janševe vlade je Svoboda sporočila, da je pripravljena podpreti tehničnega mandatarja po izboru predsednice, ki pa je poudarila, da takšen predlog nikoli ni bil usklajen. "Čas po volitvah je pokazal, da predsednica pogosto preveč kratkoročno razmišlja. Ker se je odpovedala izboru mandatarja, se poraja vprašanje, ali je sploh v položaju, da karkoli pričakuje od nove oblasti. Po krivem ali nedolžnem bo tarča celotne koalicije. Večja ko bo žrtev, bolj popularna bo pri volivcih, toda pogosto se zapleta, ko mora dodatno pojasnjevati svoje izjave, s čimer si povzroča škodo," pravi naš sogovornik.

Pengov Bitenc dodaja, da bi predsednici bolj koristilo, če bi s strokovnjaki opozarjala na morebitne zlorabe oblasti. "Če se bo odločila za neposreden obračun z Janšo, bo izgubila, saj novi premier potrebuje samo enega poslanca v parlamentu, ki bo ugotovil, da je predsednica prekoračila pooblastila. To bi lahko vodilo v razpravo v državnem zboru, kar bi predsednico potisnilo v defenzivo. Po izvolitvi Janše je postala politično šibkejša, kot je bila v odnosu do prejšnjega premierja. Pirc Musar in Golob prihajata iz liberalnih krogov, oba sta bila novinca na svojih funkcijah, Janša pa ima 40 let političnih izkušenj in zaničuje vsako funkcijo, ki je ne zaseda. Čeprav si je Pahor želel pridobiti Janševo spoštovanje, je ta hodil po njem, kolikor mu je ustrezalo. Pri Nataši Pirc Musar bo ravnal podobno, v ogenj pa bo pošiljal tudi druge ljudi, s čimer ji bo med vrsticami sporočal, da ni vredna njegove pozornosti," je sklenil Pengov Bitenc.