"Ustavna pritožba skupine državljanov, ki se jim je pridružilo Gibanje Svoboda, je več kot samo očitno neutemeljena. Je tudi frivolna in zlonamerna. Očitno je neutemeljena, ker vlagatelji pritožbe sploh nimajo legitimacije za izpodbijanje volitev. Te namreč niso posamični oblastni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo, temveč so izraz večinske volje suverenega ljudstva, ki svojo oblast delegira izvoljenim poslankam in poslancem. Razen tega nihče od pritožnikov ni izčrpal predhodnih pravnih sredstev, ugovorov na pristojno volilno komisijo, nihče tudi ni vložil pritožbe na državni zbor. In tudi če bi to storil, se je osemdnevni rok za pritožbo na ustavno sodišče iz drugega odstavka 69. člena Zakona o ustavnem sodišču že davno iztekel.
Dalje, večina pritožnikov tudi nima konkretnega in neposrednega pravnega interesa za izpodbijanje. Nihče od njih namreč ne zatrjuje, da bi bil pri oblikovanju volilne volje zaveden, da bi bila njegova volilna volja nepristna ali zmanipulirana. In tudi če bi taka bila, ni trditev, da bi to bistveno vplivalo na sam izid volitev. Končno, morda celo najpomembnejše, ustavno sodišče sploh nima pristojnosti razveljaviti volitve. Po 101. členu Zakona o volitvah v državni zbor je to pristojnost državne volilne komisije. Do ponovnih volitev pride le, če državni zbor oziroma ustavno sodišče v primeru pritožbe ne potrdi poslanskega mandata.
Vlagati pravna sredstva brez slehernih možnosti za uspeh, ker vsi pravni argumenti, vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepa, je lahkomiselno, objestno in neresno."
