Čeprav so vsi potihem upali in verjeli, si je malokdo upal napovedati. Pa se je vendar zgodilo. Srbi so v nedeljo spisali zgodovino. Končali so 14-letno vladavino, tiranijo, če hočete, Aleksandra Vučića. Razlika je bila prevelika. Vučiću ni preostalo drugega, kot da prizna poraz, sicer začinjeno z nekaj zanj tipičnimi floskulami. Boril se bo naprej, ker on Srbije ne da. Ne da od koga?
Tudi o tem, če bo sposoben priznati poraz, kar je sicer napovedal, se je ugibalo. Marsikdo mu ni verjel. Nič ni kazalo na to. Policija je v Beogradu že zjutraj ogradila okolico sedeža volilne komisije, ki je po naključju čisto blizu Pionirskega parka, kjer so do sinoči taborili ćaciji - Vučićevi podporniki oziroma plačanci. Policija je tam bila v polni bojni opremi, z oklepniki. Napetost in negotovost sta bili na vrhuncu. Taka pripravljenost je klicala k incidentom. Študenti so ljudi pozivali, naj ostanejo doma. V Novem Sadu so ćaciji že začeli napadati ljudi.
Toda, predali so se. Policija je zapustila mesto, ćaciji so pobegnili, nekaj se jih je menda celo pridružilo tistim, ki so slavili zmago oziroma osvoboditev. Celo režimski tabloidi so volilni večer zaključili z Vučićevo izjavo in prenehali poročati o dogajanju. Režim je torej na vseh ravneh kapituliral. Vučića zdaj tudi uradno več ni. Padel je še en evropski iliberalni samodržec. Drugi letos po Viktorju Orbanu. Zanimivo - njegov naslednik Peter Magyar je takoj poklical vodje študentske liste in jim čestital za zmago. Ob tem, ko je Vučić priznal poraz, je zapisal, da mu to zveni znano.
Režim je kapituliral na vseh ravneh
Ker oblast ni izpolnila zahtev študentov, so ti prišli po oblast. Eni pravijo, da je Vučića oblasti stalo prikrivanje vzrokov za tragedijo v Novem Sadu predlani, odgovarjal namreč ni nihče. Morda, a ne v celoti. Novi Sad je bil vrh ledene gore. Bes se je v ljudeh nabiral. Represija državnega aparata skozi zlorabo institucij je bila vsako leto hujša. Nad ljudi, ki so zahtevali odgovornost za tragedijo, je režim poslal nasilneže. Zato ne čudijo sinočnji prizori. Ljudje so šli na ulice, kljub pozivom študentov, naj tega ne delajo, so vdrli v ćaciland. Prežagali so ograje, razbili in skurili šotore ter avtomobile. Rajali so na stopnicah pred narodno skupščino. Prizori so spominjali na tiste izpred 26 let, ko so demonstracije 5. oktobra 2000 dokončno odnesle Slobodana Miloševića.
V skupščini bosta sedeli dve strani - študentska in Vučićeva lista. Ostale stranke oziroma liste razen manjšinskih niso dosegle triodstotnega parlamentarnega praga. Srbska politika je obrnila novo poglavje. Študenti bodo sestavo vlade prepustili kandidatom. Najverjetnejši premier je Ilija Srdanović, nosilec liste, kardiolog in profesor na medicinski fakulteti v Novem Sadu. Danes ga je poklical tudi hrvaški premier Andrej Plenković.
Študenti so s prisotnostjo opazovalnih ekip poskrbeli, da so volitve potekale razmeroma mirno in pošteno, preprečili so volilno krajo in manipulacije. Uspelo jim je. Zdaj jih čaka tisto najpomembnejše - lustracija. Obljubili so, da bodo državo očistili korupcije in osvobodili institucije. Gibanje je ideološko zelo raznoliko, interesi so različni. Pomembna bo enotnost. Kaj se zgodi v nasprotnem primeru, vemo iz zgodovine. Ne atentati in ponavljanje zgodovine, pomembni sta boljša prihodnost in svobodna ter demokratična družba.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
