Sončna elektrarna in baterijski hranilnik: Kam z energijo, ko je sonca največ?

Sončna elektrarna največ električne energije proizvede v času, ko je sonca največ, poraba v gospodinjstvu pa s proizvodnjo pogosto ni povsem usklajena. Baterijski hranilnik omogoča, da se del proizvedene električne energije shrani in uporabi pozneje, ko sončna elektrarna ne proizvaja dovolj. ELES v Razvojnem načrtu distribucijskega sistema ugotavlja, da ima danes skoraj vsaka nova samooskrbna sončna elektrarna že vgrajen hranilnik, hkrati pa narašča tudi število vlog za naknadno dograditev hranilnikov k obstoječim sončnim elektrarnam.

Več lastne energije tudi takrat, ko sonce ne sije

Bistvena prednost baterijskega hranilnika je časovni zamik med proizvodnjo in porabo. Na Agenciji za energijo pojasnjujejo, da pri samooskrbi nastajajo viški proizvodnje v času, ko je proizvodnja večja od porabe, pozneje pa lahko nastane primanjkljaj. Hranilnik omogoča, da se viški shranijo in se energija porabi takrat, ko proizvodnja sončne elektrarne ne zadošča. S tem se lahko zmanjša izmenjava električne energije z distribucijskim omrežjem.

Hranilnik je lahko zato posebej zanimiv za uporabnike, ki želijo večji del proizvedene sončne energije porabiti sami. ELES med drugim izpostavlja uporabo električne energije, ki jo proizvede sončna elektrarna, v obdobjih nizke proizvodnje ali povečane porabe.

Koliko energije lahko shranimo?

Pri hranilnikih sta pomembni predvsem dve lastnosti: kapaciteta, izražena v kilovatnih urah (kWh), in moč, izražena v kilovatih (kW). Kapaciteta pove, koliko energije je mogoče shraniti, moč pa določa, kako hitro jo lahko hranilnik sprejema oziroma oddaja. Tudi ELES pri spremljanju priključenih baterijskih hranilnikov ločeno prikazuje njihovo kapaciteto ter moč odjema in oddaje.

Kako velik hranilnik potrebujemo, je odvisno od konkretne sončne elektrarne in porabe. Pri načrtovanju je zato treba upoštevati proizvodnjo elektrarne, način porabe električne energije in želeni način upravljanja sistema. Kako dolgo bo shranjena energija zadostovala, pa je odvisno tudi od porabe objekta. Zato je pri izbiri pomembno, da velikost hranilnika prilagodimo dejanskim potrebam uporabnika.

Tudi obstoječo sončno elektrarno je mogoče nadgraditi

Hranilnik ni namenjen samo novim sončnim elektrarnam. ELES v svojem razvojnem načrtu izrecno ugotavlja, da je veliko vlog za naknadno dograditev hranilnikov k sončnim elektrarnam, zlasti v segmentu srednje velikih podjetij. To potrjuje, da je nadgradnja obstoječih sistemov ena od možnosti za povečanje zmogljivosti shranjevanja.

Pri nadgradnji pa je treba preveriti obstoječo izvedbo sončne elektrarne in pogoje priključitve. ELES opozarja, da se postopki priključevanja baterijskih hranilnikov izvajajo skladno z zakonodajo in tehničnimi zahtevami, za distribucijsko omrežje pa so določene tudi zahteve glede opreme. Agencija za energijo obenem pojasnjuje, da elektrooperater v soglasju določi tehnične in finančne pogoje priključitve.

Ne moremo torej zgolj kupiti baterijo in jo postaviti ob elektrarno. Glede na konkretno izvedbo so lahko potrebne prilagoditve električne opreme in inštalacij, preveriti pa je treba tudi, ali je zaradi spremembe potreben ustrezen postopek pri elektrooperaterju. Agencija za energijo navaja, da je treba za priključitev oziroma spremembo parametrov priključitve pridobiti ustrezno soglasje, kadar to zahtevajo pogoji priključitve.

Katera dela so potrebna

Ali so potrebni novi kabli, preboji in druga gradbena dela, je odvisno od konkretne stavbe in obstoječe elektroinštalacije. Pri nekaterih izvedbah je mogoče hranilnik umestiti v bližino obstoječe elektroopreme, pri drugih pa je treba urediti nove električne povezave oziroma prilagoditi obstoječo opremo. Državni javni pozivi med upravičene stroške pri naložbah v samooskrbo s hranilnikom uvrščajo tudi pripadajoče električne inštalacije in opremo ter gradbena, obrtniška in inštalacijska dela.

To pomeni, da so lahko pri namestitvi potrebne tudi nove kabelske povezave ali drugi inštalacijski posegi. Končna rešitev je odvisna od lokacije hranilnika, obstoječe elektroopreme in zahtev konkretnega sistema.

Kako dolgo zdrži baterijski hranilnik?

Doba uporabnosti hranilnika je odvisna od uporabljene tehnologije, konkretne baterije in načina uporabe, zato je pri izbiri treba preveriti tehnične podatke proizvajalca, predvsem predvideno število ciklov, garancijske pogoje in zagotovljeno preostalo kapaciteto.

Pomemben podatek pri bateriji zato ni samo njena začetna kapaciteta. Za uporabnika je pomembno tudi, kako se bo kapaciteta skozi čas spreminjala in pod kakšnimi pogoji proizvajalec zagotavlja njeno delovanje.

Na dobo uporabnosti vpliva tudi način uporabe

Pri izbiri in upravljanju hranilnika je pomembno upoštevati navodila proizvajalca glede delovanja, polnjenja, praznjenja in pogojev namestitve. Ustrezno upravljanje sistema je pomembno tudi zato, ker hranilnik ni samostojna naprava, temveč del celotnega energetskega sistema.

Združenje slovenske fotovoltaike pri konceptu Solar+ izpostavlja pomen sistema za upravljanje energije oziroma EMS, ki povezuje proizvodnjo, porabo in shranjevanje. Takšen sistem lahko glede na razmere upravlja, kdaj se proizvedena električna energija porabi, kdaj shrani in kdaj odda v omrežje.

Hranilnik kot del celotnega energetskega sistema

V Sloveniji se uporaba baterijskih hranilnikov hitro povečuje. ELES je konec leta 2025 na distribucijskem omrežju evidentiral 3732 baterijskih hranilnikov električne energije, njihova skupna kapaciteta je znašala 225,5 MWh. Največ jih je bilo priključenih na območju Elektra Ljubljana, in sicer 1134, s skupno kapaciteto 72,4 MWh. ELES hkrati ugotavlja, da se močno povečuje tudi število vlog za samostojne hranilnike, namenjene sistemskim storitvam.

Baterijski hranilnik tako postaja pomemben element pri načrtovanju samooskrbe. Njegova glavna naloga je shranjevanje električne energije za čas, ko proizvodnja sončne elektrarne ne zadošča trenutni porabi, pri obstoječi elektrarni pa lahko predstavlja možnost nadgradnje sistema. Pred odločitvijo je treba preveriti tehnično izvedljivost, pogoje priključitve, potrebno opremo in ustrezno velikost hranilnika glede na proizvodnjo in porabo.