"Že kmalu bo najbrž postalo nemogoče ugotoviti, ali nas nagovarja človek s pomočjo stroja ali pa stroj, ki oponaša človeka. Lahko bomo le še ugibali. Ta trenutek umetna inteligenca še ni sposobna prepričljivo komunicirati v nižjih pogovornih oblikah slovenščine, v katerih najpogosteje komuniciramo s prijatelji in dobrimi znanci, zaradi česar verjamemo, da zmoremo razlikovati med jezikom človeka in jezikom stroja. A verjetno je le vprašanje časa, kdaj se bo umetna inteligenca naučila posnemati naše slengizme in dialektizme, napačno rabo rodilnika in dvojine, zatipke in vse druge napake v naših pisnih sporočilih oziroma kdaj bo znala posnemati jezik prav vsakega od nas. Podatkov za učenje ima brez dvoma dovolj.
To se sliši srhljivo in tega nas je z razlogom strah, pa vendar je v tem lahko tudi nekaj dobrega. Ob vse večji sumničavosti do verodostojnosti pisnih sporočil bi lahko že kmalu začeli opuščati virtualno komunikacijo in se z družbenih omrežij, messengerjev in chatov vrnili k pogovorom na štiri oči. Le tako bomo namreč lahko stoodstotno prepričani, da se pogovarjamo s človekom. In kdo ve, morda se bodo že v bližnji prihodnosti vsi resni pogovori, tako poklicni kot zasebni, opravljali izključno iz oči v oči z obvezno izklopljenimi telefoni, tako kot to že zdaj počnejo kriminalci in politiki.
To sicer še ne pomeni, da se bodo ljudje čez noč nehali prepirati s troli, nasedati lažnim novicam ter slediti stevanovićem in drugim internetnim klovnom, a že če bodo večkrat podvomili o tem, da je za komentarjem na facebooku res podpisani človek, bo to za družbo velik napredek. Umetna inteligenca bo seveda iznašla nove, neslutene načine manipulacije, a bolj ko bomo sumničavi in nezaupljivi, bolje se ji bomo znali upreti."
Vir: Dnevnik
