Narod slovenski premalo se zaveda,
da za novo vladavino prava,
za blagostanje, ki pred nami se odstira,
da nam draginja kruha ne odžira,
zaslužen je najboljši mož beseda.
Ni vse, kot na prvo žogo izgleda,
ko volivec resnici v oči pogleda.
Platforma to je sodelovanja, ne izključevanja,
preseganje prek pola, antikoruptivna izbira,
ni je vrline, ki Anžeta Logarja ne definira.
Beseda enkrat izreče se tako, drugič pač drugače,
a Anže menda nikoli ne podela se v hlače.
Niti ko Janez zahteva podpise,
le oznako zvezdice lahko izbere,
da poslanska skupina enotno in pohlevno
na vse glasovnice pridno jih nariše.
Obstaja izbira, nam ponavlja mož beseda.
Platforma avtokracije zdaj nam hrbet krije,
polni žepi za bogate, da zamenjajo kravate,
bore malo pa za rajo, še besedo nam prodajo.
To minister bo za gospodarstvo,
ne izvoljen kot poslanec,
a biznisa in profita pravi je izbranec.
Cvetoča polja nizkih davkov,
mirna morja, polna jaht, kakor veter piha,
načelo bo prodal in na čelo zaigral,
se nagne mu zaveza, ko poišče svoj pristan:
Hvala, Janez, da za vekomaj sem lahko ti vdan.
