Med pogostimi novoletnimi zaobljubami so diete ali želja po prečiščevanju, zato segajo po shujševalnih izdelkih in metodah, razmišljajo o fitnesu ... Vsakdo ima svoje poglede in teorije, najpogosteje povezane z nečim, kar včasih pozabimo. Toda narava je poskrbela tudi za to. Ena takih rastlin je kopriva, ki ne pozebe.
V resnici kopriva lahko pozebe, a pri zelo nizkih temperaturah, ker je na mraz veliko bolje prilagojena kot večina drugih zelišč. A hudih zim že dolgo ni. Poglavitni aduti kljubovanja mrazu so velika vsebnost mineralov, sladkorjev in aminokislin, kar deluje kot nekakšen rastlinski antifriz, ter posebnost - prožna celična stena. Mraz koprive celo okrepi, da vsebujejo še več zaščitnih snovi.
Toda v teh dneh, ko je večino Slovenije prekril sneg, ne bomo iskali koprivnih listov, razen na Primorskem, kjer je kopno. A imamo rešitev - drobcena koprivna semena, v katerih je skoncentrirano vse, kar rastlina potrebuje za rast in razvoj in kar ob njihovem uživanju dobimo tudi mi. Jaz uporabljam semena, ki jih nabira in pripravi za prodajo agronomka Janja Bernik s kmetije Punčar na Sorškem polju.
Koristna koprivna semena
Ko sem raziskovala, kaj koprivna semena vsebujejo, sem bila presenečena. Semena vsebujejo biološko zelo dostopna in visoko koncentrirana naravna hranila z obilo energije in malo balastnih snovi. To je logično, saj je seme zametek novega življenja.
V semenih so vse aktivne snovi, nujne za življenje. Relativno visoke so količine beljakovin, med njimi so vse esencialne aminokisline. Med maščobami sta obe esencialni maščobni kislini omega 3 in omega 6, pomembni za delovanje srca in možganov. Med vitamini je razmeroma veliko vitaminov skupine B, zlasti B1, B2, B3 in B6, ki podpirajo energijsko presnovo oziroma nastajanje energije v celicah. Veliko je vitamina E, ki kot močan antioksidant ščiti celice, ter vitaminov C za imunski sitem in K, ki varuje kosti, preprečuje apnenje žil in zmanjšuje tveganje za možgansko kap in ohranja spomin pri starostnikih.
Med zelo dostopnimi minerali v koprivnih semenih prevladujejo železo, pomembno za kri, magnezij za mišice in živčni sistem ter cink, kalcij in mangan za dober imunski sistem. Med bioaktivnimi snovmi v koprivnih semenih so fitosteroli za hormonsko ravnovesje, zaščitni antioksidanti iz vrst lignanov in flavonoidov ter karotenoidi, zlasti betakaroten, ki je nujen za dober vid.
Skratka: koprivna semena so za človeka vseh starosti izredno koristna. So naravni vir krepitve krvi, energije in premagovanja utrujenosti po fizičnem ali umskem naporu in podpora vzdržljivosti. Ščitijo telo pred prostimi radikali in podpirajo imunski sitem, z maščobnimi kislinami podpirajo srce, ožilje in možgane.
Rastline preživetja
Posebnost koprivnih semen ni v tem, da bi imela nekaj, česar druga semena ne bi imela, marveč v razmerju med snovmi, njihovi kombinaciji in učinku na človeka. Vsa semena imajo aminokisline (beljakovine), maščobne kisline, minerale in energijo, saj je vse to nujno za kalitev. To pomeni, da so tudi lanena, bučna, sončnična, sezamova in druga semena hranilno bogata in človeku dobrodošla, a za razliko od koprivnih semen so ta taka, da so nevtralna in delujejo na vse organe.
Iz koprivnih semen zrastejo koprive, ki so divje in izredno odporne rastline. Uspevajo brez vsakršnega negovanja in gnojenja, na revnih tleh, na zapuščenih mestih, ob ruševinah hiš in prašnih cestah ... Zato pravimo, da so koprive rastline preživetja. To je predvsem posledica njihovega zelo učinkovitega mineralnega in encimskega sistema, kar se potem ob uživanju preslika tudi na človeka.
Koprivno seme in tudi listi izboljšujejo kri in stabilizirajo živčni sistem, dajejo več notranje psihične moči, zbistrijo misli in varujejo pred psihično izčrpanostjo ali izgorelostjo, kar je danes pogost pojav v moderni družbi.
Tudi semena drugih rastlin, na primer lana, sezama, konoplje ali soje, imajo bogato fitoestrogensko sliko. Toda semena kopriv so izrazito nevtralna in z dolgotrajno energijo. Lanena semena imajo razmeroma zelo veliko maščobnih kislin omega 3, fitoestrogenov in sluzi za črevesje. Pomagajo pri ženskih hormonih in prebavi. Bučna semena so zelo hranljiva z veliko maščobe in mineralom cink, podpirajo regeneracijo po boleznih, okrepijo moč po fizičnem naporu in varujejo prostato pri moških. Konopljina semena imajo zelo uravnoteženo aminokislinsko sestavo, povečujejo energijo, primerno za mišice aktivnih ljudi in športnikov, a so lahko premočna za bolehne in izčrpane. Koprivna semena pa ne izstopajo v nobeni smeri, a delujejo odločno in dolgoročno.
Uporaba semen
Koprivna semena rada potresem čez maslo, skuto, kislo smetano in med ali po drugih namazih na rezini kruha. Ali jih zamesim v testo, ko pečem kruh. Moj mož jih rad zameša v testo za palačinke ali v jogurt in kefir. Lahko jih zamešamo tudi v druge sadne in zeliščne napitke in ovsene kosmiče. Lahko jih potresemo prek zelenih solat, med rižote in podobno. Možnosti so pravzaprav neomejene. Dovolj je že čajna žlička semen na dan. Prebrala sem, naj naredimo tritedensko kuro s koprivnimi semeni, drugje pa navajajo trimesečno kuro. Koprivna semena ne vsebujejo nič takega, da jih bi morali pri uživanju omejevati, a tudi, nič ni narobe, če jih kdaj pa kdaj pozabimo uživati.
Namaz iz koprivnih semen v medu
2-3 žlice koprivnih semen
kozarec (900 g) domačega slovenskega meda (vrsta po želji)
Koprivna semena zamešamo v med in pustimo stati vsaj teden dni. Nato lahko uporabimo kot namaz ali pa kar zaužijemo po eno žličko ali dve na dan. Čajno žličko semen koprive lahko damo tudi v kozarec tople vode ali mleka in po želji dodamo žlico medu. Semena rahlo prej zdrobimo v možnarju, jih dodamo v tekočino in počakamo 5 do 10 minut. Spijemo na tešče.
V obeh primerih okrepi, preprečuje in odpravlja utrujenost; zlasti primeren je za starejše.
Omenila sem že, da je vse, kar je v koprivnih semenih, tudi v zelenih koprivah. Teh je več vrst, a prav vse so zdravilne in se po vsebnosti hranilnih in zdravilnih snovi ne razlikujejo veliko. Koprive imajo veliko beljakovin ter mineralov in vitaminov. V njih so še zaščitni karotenoidi in flavonoidi, ki delujejo kot močni antioksidanti in iz telesa odplavljajo škodljive proste radikale ter več organskih kislin. V koprivah je encim sekretin; ta spodbuja trebušno slinavko in posredno znižuje krvni sladkor.
Izredna sestavina zelenih kopriv je klorofil, heterociklična spojina z ionom magnezija v sredini obroča in več stranskimi verigami. Obroč je po zgradbi enak hemu, aktivnemu delu molekule hemoglobina v krvi, le da ima hem (kri) namesto magnezijevega - ion železa. Zato že stari zapisi čislajo koprivo kot najboljšo za kri in jo tudi štejejo kot afrodiziak.
Kot majhna deklica sem se neštetokrat opekla na koprivah, ki so se na naši kmetiji bohotile okrog štale in gnoja. Mama pa je pogosto pripravila "špinačo" iz kopriv. Pri nas je bila zbiralnica mleka in zgovorne sosede so velikokrat modrovale o zdravilnosti kopriv, ne samo o koprivnem čaju in koprivni špinači, marveč tudi o uporabi svežih kopriv, s katerimi so se bičale po obolelih mestih, ko jih je "napadla revma". Nekoč, ko sem že prerasla mladost, me je špiknilo v hrbtu, menda me je "zgrabil išijas", nič hujšega. Pa sem se spomnila modrosti mlekaric, nabrala šop kopriv in jih razgrnila po postelji, kakor so svetovale. In legla nanje ...
