Mitja Sagaj
Poletni meseci so vrhunec študentskega dela, ki mladim vse pogosteje ne pomeni več le dodatnega zaslužka, temveč tudi vstopno točko na trg dela, pridobivanje izkušenj in gradnjo karierne poti.
Po podatkih e-Študentskega servisa je povprečna urna postavka aprila letos dosegla 10,20 evra bruto, kar je 7,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. "Minimalna urna postavka od februarja znaša 8,98 evra bruto, vendar je povprečje na trgu že precej višje. Najbolje plačana študentska dela presegajo 15 evrov bruto na uro, zlasti kadar zahtevajo strokovna, digitalna ali komunikacijska znanja," pravi Carmen Zajc, vodja posredovanja del na e-Študentskem servisu.
Več ponudbe, manj kandidatov
Konec maja je bilo pri e-Študentskem servisu objavljenih 3400 prostih del, ponudbe za počitniško delo pa je letos približno devet odstotkov več kot lani. Delodajalci se zaradi pomanjkanja mladih kandidatov vse bolj prilagajajo z višjimi urnimi postavkami, dodatnimi ugodnostmi in možnostmi kasnejše zaposlitve.
Mladi imajo zato več izbire kot v preteklosti. Delodajalci ob višjem plačilu poudarjajo tudi mentorstvo, fleksibilen delovni čas, možnost pridobivanja izkušenj in poznejše zaposlitve, kar je za mlade vse pomembnejši dejavnik pri izbiri dela.
V ospredju strokovna in digitalna dela
Med najbolj pogostimi oblikami študentskega dela ostajajo dela v prodaji, administraciji, gostinstvu, turizmu, skladiščih in zdravstvu, vse več pa je tudi strokovnih priložnosti na področju računalništva, programiranja, digitalnega marketinga, elektrotehnike, projektiranja, kemije in farmacije.
Pojavljajo se tudi novejše oblike dela, povezane z družbenimi omrežji, umetno inteligenco, športom, turizmom in izobraževanjem. Mladi tako vse pogosteje sodelujejo pri ustvarjanju vsebin za družbena omrežja, promociji aplikacij, treniranju modelov umetne inteligence ali vodenju športnih aktivnosti.
Po podatkih servisa se struktura študentskega dela spreminja. Mladi se vse raje odločajo za dela, povezana s študijem in prihodnjo kariero, medtem ko delodajalci v gostinstvu in turizmu težje zapolnjujejo prosta mesta.
Izkušnje in zaslužek ostajata glavna motiva
Raziskava Mladi in trg dela 2026, ki jo je e-Študentski servis maja izvedel med 5780 mladimi, kaže, da sta glavna razloga za študentsko delo pridobivanje izkušenj in zaslužek. Oboje je kot motiv navedlo 70 odstotkov vprašanih.
Skoraj 40 odstotkom študentsko delo prinaša pomembno samostojnost, skoraj dve tretjini mladih pa si študija brez njega ne bi mogli privoščiti. Dijaki praviloma iščejo enostavnejša dela v bližini doma, medtem ko študenti vse pogosteje izbirajo priložnosti, ki so povezane z njihovim študijskim področjem.
Študentsko delo kot vstopnica na trg dela
Študentsko delo ima vse močnejšo povezavo s kasnejšo zaposlitvijo. Po podatkih e-Študentskega servisa se 62 odstotkov mladih po zaključku šolanja zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo.
Več kot 90 odstotkov mladih po zaključku izobraževanja na trg dela preide brez obdobja brezposelnosti. Delodajalci študentsko delo vse pogosteje uporabljajo kot način spoznavanja in usposabljanja bodočih zaposlenih, mladi pa kot priložnost za pridobivanje referenc in delovnih izkušenj.
Prispevki, pokojninska doba in socialna varnost
Študentsko delo je že več kot desetletje vključeno v sistem socialnih prispevkov. Dijakom in študentom zagotavlja minimalno urno postavko, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, evidentiranje delovnega časa in zakonsko določene pravice pri delu. "Povprečno si mladi s študentskim delom pridobijo približno 2,5 meseca pokojninske dobe letno. Pokojninska blagajna je leta 2025 iz naslova študentskega dela prejela 89 milijonov evrov," pravi strokovna direktorica e-Študentskega servisa Vesna Milošević Zupančič.
Na e-Študentskem servisu poudarjajo tudi varnost izplačil. V 95 odstotkih primerov zaslužek mladim nakažejo še pred prejemom plačila od delodajalca, primeri neizplačil pa so po njihovih podatkih izjemno redki.
Mladi ostajajo pomemben del slovenskega trga dela
Vsaj eno uro študentskega dela na leto opravi okoli 100.000 mladih oziroma približno dve tretjini vseh dijakov in študentov. Ob rekordni zaposlenosti in vse večjem pomanjkanju delovne sile postajajo mladi za slovensko gospodarstvo vse pomembnejši.
Na trg dela vstopajo številčno manjše generacije, medtem ko se večje generacije upokojujejo, zato se povečuje tudi delež tujih delavcev. Kljub temu ostaja temeljno načelo študentskega dela nespremenjeno – izobraževanje mora ostati na prvem mestu, delo pa predvsem priložnost za pridobivanje izkušenj, kompetenc in finančne samostojnosti.
