Starejše generacije vedo, da je bila Primorska med obema vojnama "pod Italijo" in šele 15. septembra leta 1947 priključena tedanji Jugoslaviji in domovini Sloveniji. Od konca vojne maja 1945 do priključitve, dobri dve leti, je bila pod angloameriško vojaško upravo. Na Goriškem so bili ameriški vojaki. S prebivalci so se dobro razumeli in jim tudi kaj podarjali, od oblek do odej, sladkorja, čokolade, konzerv in druge hrane. Moj mož, Goričan, v šali pravi, da so v zameno nekateri odpeljali s seboj brhka primorska dekleta. Še njegova teta bi skoraj postala "Amerikanka".
Ameriški vojaki so kmetom podarili tudi arašide, da so jih ti posadili. Zrasli so in obrodili, saj je na Goriškem primerna klima zanje in zemlja rahla, prodnata in zračna, a mnogi so sajenje kmalu opustili. Na kmetiji Silič je tedanji gospodar Slavko Silič vztrajal, vsako leto odbral najboljše plodove in jih spet posadil. Potem je delo nadaljeval sin Savo, danes jih goji že njegov sin. To so izvorni arašidi in ne hibridi, ki danes komercialno prevladujejo.
Arašidovi grmički brez škodljivcev
"Nono Slavko in oče Savo sta pridelovala le manjše količine arašidov na domačem vrtu za svoje potrebe in za prijatelje, mi pa smo jih posadili na njivo, kjer rastejo pod zemljo, podobno kot krompir. Arašidovi grmički nimajo škodljivcev, zato jih ni treba škropiti, le dobro pognojiti in dovolj zalivati z vodo, enkrat ali dvakrat na teden. Ker plod zori v lupini, ga ne napadajo škodljivci, ne črvi, ne miši, ne voluhar in tudi ne divji prašiči," pravi Boštjan Silič.
To so izvorni arašidi in ne hibridi, ki danes komercialno prevladujejo
Maja jih sadijo, junija cvetijo, septembra rodijo. Arašidovi grmički pametno rastejo, ker se listi ob morebitni toči zaprejo in zmanjšajo površino, da jih toča ne poškoduje. Zaprejo se tudi ponoči in tako varčujejo z vodo. Sprva sta z ženo Žanet arašide zgolj pražila, a sta razmišljala, kako jih ponuditi trgu. Po več poizkusih sta za sorodnike in prijatelje začela pripravljati domač arašidov namaz. "Leta 2025 sva pod imenom Sili Nuts odprla dopolnilno dejavnost na kmetiji in razširila obdelovalne površine, namenjene pridelavi arašidov. Danes edini v Sloveniji pridelujemo arašide in iz njih izdelujemo arašidov namaz. Ta vsebuje le eno sestavino, stoodstotne arašide, pridelane v Orehovljah, in fino zmlete, brez dodanega sladkorja, soli, olj ali drugih dodatkov in konzervansov. V njih so vse izvorne hranilne snovi," pravi Boštjan Silič.
Birokratske zagate
Če iščete arašide med kategorijami kmetijskih pridelkov v Sloveniji, jih ne boste našli. Boštjan Silič pravi, da njihovo dejavnost uradno vodijo kot - pridelek fižola. In prav tako ni ustrezne kategorije za arašidov namaz, zato ga obravnavajo kot - marmelado! A to se bo kmalu spremenilo, pravi Boštjan, saj so uradno vložili zahtevo za ustrezno poimenovanje in vpis njihovega pridelka in izdelkov iz arašidov. Zanimivo, mar ne: zakonodaja slovenskih arašidov ne pozna, primorska zemlja pa jih rodi že več kot 80 let. Arašidi niso oreški, ampak stročnice kot grah ali fižol. Zato je pravzaprav razumljivo, da jih naša zakonodaja uvršča med - fižol.
Znanih je veliko vrst arašidov, a povečini gojijo samo dve sorti. Prva ima pokončne, 30 centimetrov visoke grmičke s številnimi pokončnimi vejami. Drugi je "rekombinantni tip", nižji in s plazečimi vejami. Pokončni grmički so boljši za strojno pobiranje. Nekaj dni po oploditvi pomožne veje potisnejo cvetove v zemljo, kjer se razvije arašidov strok. Ta pojav imenujemo geokarpija ali podzemno zorenje, saj plodovi zorijo dva do pet centimetrov pod zemljo - zato jim tudi pravijo zemeljski oreščki. V lupini se skrivata po navadi dva sadeža, prekrita s tanko kožico.
Kemijska sestava plodov
Arašidi so masten plod, saj imajo do 60 odstotkov maščob, do 30 odstotkov beljakovin in do 12 odstotkov ogljikovih hidratov. V arašidih je razmeroma veliko vitaminov skupine B (B1, B2, B3, B5, B6 in B9) in mineralov. Izstopa velika količina kalija, skromna pa je količina natrija. Precej je fosforja in magnezija, nekaj manj kalcija, kar nekaj železa in cinka, mangana, bakra, kroma in molibdena. V manjši meri je tudi nekaj joda in bora.
Ne smemo zanemariti, da arašidi vsebujejo holin, lecitin in tri esencialne aminokisline: metionin, lizin in treonin ter neesencialni aminokislini cistein in arginin. V arašidih so visoke koncentracije polifenolov, zlasti p-kumarinske kisline. Količina polifenolov se poveča s praženjem, zato pridobivanje olja s praženjem arašidov ni pomanjkljivost, marveč prednost. Arašidi so tudi bogat vir betasitosterolov, ki učinkujejo proti rakavim celicam. Imajo tudi resveratol, ki pomaga srcu in žilam.
Arašidovo olje
Večino svetovnega pridelka arašidov namenijo pridobivanju olja, približno četrtino vse ameriške proizvodnje arašidov pa predelajo v arašidovo maslo, tako dela tudi Boštjan Silič. Njegovo arašidovo maslo je popolnoma brez dodatkov, slanih in sladkih, in ga zato lahko uporabljamo za raznovrstne jedi. Zanimivo je tudi, da lahko vidimo in okušamo njegove surove arašide, ki jih nepražene lahko skladiščimo celo več let in jih po potrebi damo v pečico za pol ure pri 200 stopinjah Celzija ter tako uživamo ob sveže praženih.
Edino zdravo je arašidovo olje iz zmerno praženih arašidov, nekoliko ohlajenih in stisnjenih po hladnem postopku. Tako arašidovo olje - za zdaj samo poskusno - stiska tudi Boštjan Silič. Olje je bolj milega okusa in rahlo spominja na oreščke, kar cenijo vrhunski kuharji.
Vseh snovi, ki so v plodovih, v olju ni. To velja za vsa olja brez izjeme, saj nekatere snovi ostanejo v ostankih stiskanja. Pri oljih je dobro vedeti, kakšno je razmerje med maščobnimi kislinami. V tem pogledu je arašidovo olje najbolj podobno oljčnemu, saj ima največji delež enkrat nenasičene oleinske maščobne kisline omega 9 (do 72 odstotkov). Do 45 odstotkov je večkrat nenasičenih maščobnih kislin, pri čemer je največji delež linolne omega 6 in le do poldrugi odstotek linolenske omega 3. Skupni delež nasičenih maščobnih kislin je okrog ene petine.
Druge pomembne sestavine so alfa in gama tokoferoli, kot frakcije vitamina E, ter lecitin in betakaroten. Olje se pri temperaturi pod 8 stopinj hitro zgosti, ker vsebuje tudi arašidovo, behenovo in lignocerinsko kislino. Ima pa visoko točko dimljena, kar 231stopinj, zato je to olje zelo stabilno pri cvrenju.
Zakaj je dobro jesti arašide in namaz iz njih
Arašidovo olje ima podobno razmerje maščobnih kislin kot oljčno, a veliko vlogo v njem imajo tudi beljakovine iz treh esencialnih aminokislin. Vse to je pomembno za pravilno delovanje telesa in dobro počutje. Aminokislina metionin skupaj s holinom in folno kislino varuje pred nekaterimi vrstami tumorjev in pred strupenimi snovmi v telesu. Delujejo tudi varovalno pred prostimi radikali.
Fenolne spojine, zlasti še p-kumarinska kislina in resveratrol, delujejo preventivno zaščitno. Nevtralizirajo proste radikale, zavirajo staranje in kronične bolezni, saj preprečujejo vnetja. Po ameriških raziskavah arašidi pripomorejo k zmanjševanju trigliceridov in zmanjšujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni.
V arašidih je dobro razmerje med minerali, med kalijem in natrijem, kar je koristno za srce in ožilje. K temu pripomore tudi magnezij. Fosfor pomaga pri presnovi maščob in posredno zagotavlja več energije. Redek mineral bor krepi kratkoročni spomin.
