Denis Bende Živčec
Ko govorimo o legendah zabavne industrije, je ime Dolly Parton skoraj samoumevno. Ob svojem 80. rojstnem dnevu je slavila tako, kot zna samo ona - s humorjem, hvaležnostjo in sporočilom, da staranje ni konec ustvarjalnosti, temveč njen novi oder. Namesto razkošne zasebne zabave je rojstni dan povezala z glasbo in dobrodelnostjo ter oboževalcem namenila iskreno zahvalo za desetletja zvestobe. V javnih nastopih je poudarila, da se počuti enako ustvarjalno kot nekoč, le da danes bolje ve, kdo je.
Od revščine do svetovne ikone
Njena življenjska zgodba se bere kot ameriški sen. Rodila se je v izjemno revni družini v goratem delu Tennesseeja kot eden od dvanajstih otrok. Glasba je bila njen izhod iz pomanjkanja in hkrati edini prostor, kjer je lahko izrazila svojo domišljijo. Že kot deklica je pela v cerkvi, pri desetih letih nastopala na lokalnem radiu, v Nashville pa je prišla s kovčkom, kitaro in neomajno vero vase. Tam se je uveljavila kot izjemna avtorica pesmi in pevka, ki je country glasbo približala širšemu občinstvu, ne da bi pri tem izgubila korenine. Njene pesmi niso bile le melodije, temveč zgodbe o ženskah, delu, ljubezni in samostojnosti.
V več kot šestih desetletjih kariere je prodala več kot sto milijonov plošč, osvojila številne grammyje in napisala pesmi, ki so postale del svetovne kulturne dediščine. Jolene, 9 to 5 in I Will Always Love You niso le uspešnice, temveč tudi simboli različnih obdobij njenega ustvarjanja. Njena glasba je prečkala meje countryja, se spogledovala s popom, gospelom in celo rockom ter odprla vrata številnim ženskam v industriji, kjer so dolgo prevladovali moški. Ena prvih je dokazala, da je mogoče ostati zvest sebi in hkrati globalno uspešen.
Vedno te bom ljubila
Pesem I Will Always Love You ima veliko bolj osebno in ganljivo zgodbo, kot večina ljudi misli. Dolly Parton jo je napisala leta 1973 kot poslovilno pesem svojemu dolgoletnemu glasbenemu partnerju Porterju Wagonerju. Skupaj sta imela izjemno uspešno televizijsko oddajo in glasbeno kariero, vendar je Dolly Parton želela nadaljevati samostojno pot. Namesto prepira ali zamer je izbrala pesem. Besedilo ni ljubezensko v romantičnem smislu, temveč govori o spoštovanju, hvaležnosti in mirnem slovesu: "Želim ti vse dobro, a moram iti svojo pot." Ko mu jo je zapela v živo, naj bi bil Wagoner jokal - in ji dopustil, da je prekinila pogodbo.
Pesem je leta 1974 postala velika country uspešnica in Dollyjina prva številka ena na country glasbeni lestvici. Leta 1982 jo je ponovno posnela za film The Best Little Whorehouse in Texas in še drugič osvojila vrh lestvic - kar je redkost. Svetovno slavo je pesem doživela šele leta 1992, ko jo je za film Telesni stražar posnela Whitney Houston. Njena verzija je popolnoma spremenila značaj pesmi: iz nežne country balade jo je preoblikovala v mogočno pop-soul himno z znamenitim počasnim začetkom in eksplozivnim refrenom. Whitneyjin vokalni razpon, čustvena intenzivnost in filmski kontekst so pesem pripeljali do nove generacije poslušalcev. Njena različica je postala eden najbolje prodajanih singlov vseh časov in globalni simbol romantične ljubezni, čeprav prvotni pomen pesmi sploh ni bil romantičen.
Dolly Parton je pozneje povedala, da je bila ob prvič slišani verziji Whitney Houston tako ganjena, da je jokala - in da je takoj vedela, da bo pesem zaživela novo življenje. Ker je Partonova avtorica pesmi, ima v lasti avtorske pravice. Po njenih izjavah ji je pesem v vseh teh letih prinesla več kot 20 milijonov dolarjev, nekateri viri pa ocenjujejo, da je skupni zaslužek danes že precej višji, saj se pesem še vedno uporablja v filmih, serijah, oglasih in na pretočnih platformah. Znano je, da je Dolly Parton zavrnila ponudbo Elvisa Presleyja, ki je želel posneti pesem, a pod pogojem, da dobi polovico avtorskih pravic.
Modni slog, ki ga je navdihnila prostitutka
Dollyjin modni slog je prepoznaven od daleč: oprijete obleke, bleščeči materiali, perje, kristali, visoke pete in pričeske, ki kljubujejo gravitaciji. Sama je večkrat povedala, da jo je kot deklico navdihnila lokalna prostitutka, ki se ji je zdela najlepša ženska na svetu. Iz tega je nastal slog, ki je hkrati parodija glamurja in njegovo popolno utelešenje. Njene oprave so vplivale tudi na širšo modno sceno - estetika pretiravanja, bleščic in tako imenovanega campa je danes stalnica rdečih preprog in pop kulture. Dolly Parton je pokazala, da je mogoče biti hkrati ikona in karikatura, brez strahu pred mnenjem drugih.
Med njenimi najbolj nepozabnimi opravami so bleščeči kombinezoni z resicami iz sedemdesetih let, rožnate obleke s kristali iz obdobja albuma Jolene, črni korzeti z globokimi izrezi na podelitvah nagrad ter drznejše rockovske oprave iz zadnjih let. Vsaka od njih nosi podpis pretiravanja, a tudi premišljene igre z lastno podobo. Tudi božične obleke, ki delujejo skoraj kot iz risank, so postale njen zaščitni znak.
Oprsje, posegi in globoka iskrenost
Javnost se z njenim oprsjem ukvarja desetletja, sama pa se iz tega rada pošali. Nikoli ni skrivala, da je prestala estetske posege, in jih razume kot del svojega odrskega lika. "Izgledam umetno, ker sem umetnica," je nekoč dejala. Povečanje prsi, lifting obraza in drugi popravki zanjo niso tabu, temveč izraz svobodne izbire. Njeno telo je del performansa, s katerim zavestno izziva stereotipe o ženskosti, staranju in spodobnosti.
Čeprav je njeno javno življenje polno blišča, je njeno ljubezensko življenje presenetljivo mirno in skrito javnosti. Z možem Carlom Deanom sta se poročila leta 1966 in ostala skupaj več kot pol stoletja. On se je dosledno izogibal medijski pozornosti in se le redko pojavil na javnih dogodkih, kar je ustvarilo skoraj mit o skrivnostnem partnerju ene najbolj prepoznavnih žensk na svetu. Dolly Parton je večkrat poudarila, da je prav njegova zasebnost eden ključnih razlogov za njun dolgotrajni odnos. Nista imela otrok, kar je zanjo boleča, a tudi koristna izkušnja - pravi, da je svojo materinsko energijo preusmerila v glasbo, nečake in humanitarno delo. Dean je umrl marca lani star 82 let.
Zrela leta so tukaj
V zadnjih letih je odkrito spregovorila o težavah s hrbtenico, utrujenosti in obremenitvah glasu, kar pripisuje desetletjem nastopov in visokim petam. Kljub temu ostaja presenetljivo aktivna. Pravi, da je njen recept za dolgoživost delo, humor in to, da ne jemlje same sebe preveč resno. Njena energija ni več mladostniška, ampak zrela in premišljena, usmerjena v projekte, ki ji dajejo smisel.
Humanitarnost kot življenjsko poslanstvo
Dolly Parton ni le zvezdnica, temveč ena največjih filantropinj v svetu zabave. Najbolj znana je po programu Imagination Library, s katerim otrokom po svetu brezplačno pošilja knjige in spodbuja bralno pismenost. Projekt se je začel v njenem domačem okolju in se razširil v številne države.
Po velikih požarih v Tennesseeju je milijonom prizadetih družin namenila finančno pomoč, enako velikodušna pa je bila tudi v času pandemije covida, ko je prispevala za razvoj cepiva. Pravi, da ne želi, da jo ljudje občudujejo zaradi bogastva, temveč zaradi tega, kako ga uporablja. Po grobih ocenah naj bi imela 650 milijonov dolarjev.
Zavzema se za dostop do izobraževanja, za pravico otrok do branja in domišljije, za ženske, ki želijo same odločati o svojem telesu in življenju, ter za dostojanstveno staranje. V industriji, ki pogosto poveličuje mladost, ona odkrito govori o tem, da staranje ni sovražnik, temveč nova identiteta. Njena filozofija je preprosta: bodi prijazen, delaj dobro in si drzni biti drugačen.
Dolly Parton je dokaz, da lahko ženska pri osemdesetih ostane drzna, relevantna in igriva. Iz revščine je ustvarila imperij, iz pretiravanja umetnost in iz pesmi most med generacijami. Njena ikoničnost ne izvira le iz glasu ali oblek, temveč tudi iz dejstva, da je glamur združila z dobroto - in prav zato ostaja legenda.
