Že preprosta peka kruha napolni dom z mamljivim vonjem, da ne omenjam drugih sladkih dobrot. Pogosto diši po kuhanem vinu, klinčkih in cimetu, kardamomu, vanilji in prazničnih čajih ... Ljudje spoznavamo svet skozi čutila. Za praznike so naša čutila, ne samo voh, nenehno na preži, če lahko tako rečem, saj so več kot sprejemniki vtisov zunanjega sveta. So vrata v življenje - z barvami, zvoki, vonji, okusi, dotiki in občutki. So svojevrstna simfonija, kakor kruh življenja. Moj oče je venomer poudarjal, da mora hrana dišati že od daleč, da nas poveže v prijetnem sožitju prijateljstva in ljubezni. Vsak vonj, okus ter dotik in nežna beseda pripovedujejo zgodbo sreče.
Kako vonjamo
Z nosom vonjamo, fizično zaznavamo hlapne snovi. Vse, kar diši, namreč sprošča v zrak kemične molekule, ki vzburijo vohalne čutnice. Toda vsebino dražljajev moramo opredeliti in ovrednotiti šele z razumom in spomini, da dobijo pomen, da postanejo naša zaznava. Prav spomini na vonje nam omogočajo prepoznavo in nas povezujejo z domačnostjo, nam dajo občutek varnosti. Samo pomislimo na vonj sveže pečenega kruha, pokošene trave na senožeti ali vonj kože dojenčka ... in smo v hipu pomirjeni in se počutimo dobro.
Nos je čutilo voha, spomina in domačnosti
V nosu imamo ljudje okrog 12 milijonov vohalnih receptorjev, ki so sposobni zaznati nekako 10 tisoč različnih vonjev v že zelo majhnih koncentracijah hlapnih snovi v kubičnem metru zraka, in sicer od 10¹² molekul naprej. Živčne celice, čutnice v zgornjem delu nosu, zaznajo molekule, ki so milijonkrat manjše od delcev prahu, se vzburijo in pošljejo dražljaj v možgane, ki ga ovrednotijo in opredelijo. Čutilo za vonj v nosu sodeluje tudi s čutilom za okus, zato nam lahko določena hrana prijetno diši in nam vzbuja apetit.
Nos je varuh zdravja
Nos je naš prvi biološki laboratorij. Zmore zelo natančno oceniti, ali je snov, ki jo vonjamo, prijetna za uživanje ali, nasprotno, neprijetna in celo strupena. Ko sem pred leti začela študij na biotehniški fakulteti, so nam profesorji rekli: "Najprej zaupajte svojemu nosu, šele nato laboratoriju!" Voh je čutilo, ki zazna nevarnost hitreje kot razum.
Nos je točka povezave z živčnim sistemom, limfo in duševno stabilnostjo. V ozadju je cela vohalna pot od nosa do limbičnega sistema možganov, kjer so uskladiščena čustva, spomini in telesni odzivi. Vonj imamo tako izostren, da že v tisočinki sekunde zaznamo nevarno snov, saj gre zaznava vonja neposredno v limbični sistem; v center spomina, strahu, veselja, radosti, ljubezni ... Vonj nas zato v hipu zapelje v otroštvo, ali v druge prijetne trenutke.
Voh in dotik sta najstarejši čutili. Pri zarodku se razvijeta že v prvih tednih nosečnosti, zato so vonjave in dotiki najgloblje in najbolj trdno zapisani v naše telo in dušo. Ljudje, ki so iz različnih vzrokov nenadoma izgubili vonj, postanejo čustveno otopeli, ker zmanjka prav tista povezava med zunanjim, stvarnim fizičnim svetom in notranjostjo, bogato s čustvi in spomini.
Tako kot druga čutila lahko tudi voh z leti opeša. Vendar pa ni pravilo, da bi morali v starejših letih izgubljati ali celo izgubiti zaznavanje vonjav. Mnoge sodobne raziskave ugotavljajo povezavo med izgubljanjem zaznave vonja z Alzheimerjevo demenco, pri čemer voh opeša prej kot spomin, kar je celo prvi znak te hude bolezni.
Mnogi začasno ali trajno izgubijo voh zaradi nezgod, poškodb glave (okvare živcev), po okužbah ali boleznih. Take osebe imajo okrnjen apetit in so bolj nagnjene k depresiji, saj je motena povezava med centroma za voh in čustvovanje. Prav nasproten pojav pa je pretirana zaznava vonja. Ta pojav je manj pogost kot izguba voha, vendar logičen kot posledica močne imunološke odzivnosti, preobčutljivega živčevja, hormonskega (ne)ravnovesja, prehrane in genetike. Taki ljudje imajo že sicer prirojeno večjo sposobnost zaznave vonjav.
Kako vohu pomagamo s hrano
Po okužbi in morebitni začasni izgubi voha pomagajo: jedi s cinkom (govedina, jetra, jagnjetina, ostrige, sardine, morska hrana sploh, bučna semena); vitamin A (sadje in zelenjava s karotenoidi, surovo maslo, smetana), vitamin B1 (pršut, kislo in surovo zelje, ajda, jajca, lešniki, pistacije, pomaranče), vitamin B12 (govedina, perutnina, jetra, svinjina, ribe, jajca, mleko, morski sadeži in drugi živalski viri).
Pri virusnih okužbah, kot je bil korona virus, ali pri gripah in prehladih potrebujemo veliko več cinka, saj se ta iz zalog usmeri v bele krvničke in encime za obrambo in ga torej zmanjka za normalne potrebe telesa. Prav tako tudi več vitaminov A, B1, B12 ter zaščitnih antioksidantov, da pospešimo regeneracijo vohalnih nevronov. To velja tudi za pešanje ali izgubo voha v starosti.
Koristijo tudi čaji iz melise in šentjanževke. V pomoč je vohalna aromaterapija z eteričnimi olji evkaliptus, vrtnice, sivke in limone. Enako koristi refleksna masaža predela med obrvmi in nosnim grebenom. Eterična olja so biološko aktivne snovi, ki jih naš nos razume kot prijeten vonj, a hkrati tudi kot sporočilo. Delujejo že v nekaj sekundah po vdihu in učinkujejo na čustva. Tako na primer eterično olje sivke pomirja, mete zbistri misli, olja citrusov poživljajo, rožmarin prebuja spomine in melisa pomirja srce.
Naš nos pa je sposoben ločiti naravna eterična olja od umetnih izdelkov z mnogimi sintetičnimi primesmi. Takih olj telo ne sprejme oziroma jih zavrne kot tujek. Nos torej spozna ponaredek prej kot analiza.
Nosu naklonjeni recepti
Primeri kombinacij ali mešanic za inhalacijo pri prehladu:
· Evkaliptus in kamilice odmašujejo dihalne poti in pomirjajo. Potrebujemo pest posušenih kamilic in tri kapljice evkaliptusovega olja v litru vrele vode. Najprej inhaliramo skozi nos, nato tudi skozi usta.
· Poprova meta in brin - ta kombinacija močno odpira in razkužuje dihalne poti. Vzamemo dve kapljici eteričnega olja poprove mete in eno kapljico brinovega olja. Mešanica hitro sprosti zamašen nos, zato naj inhalacije trajajo le nekaj minut, ne predolgo.
· Timijan in lovor blažita in preprečujeta morebitno okužbo in krepita dihala. Žlico posušenega timijana in dva do tri lovorove liste namočimo v litru vrele vode. To koristi tudi pri vnetih sinusih.
· Komarček in evkaliptus (tudi komarček in kamilica) - učinkovanje se v obeh primerih sešteva.
Čutila moramo torej zavestno negovati z dobro hrano in ljubeznijo. Tedaj ostanejo v odlični formi tudi v pozni starosti.
Inhalacije z evkaliptusovim oljem
Večina vas ima doma preprost inhalator, sicer si lahko pomagamo s prastaro metodo z loncem in brisačo. No, kakorkoli, pri zamašenem nosu odlično pomagajo inhalacije z evkaliptusom. V vrelo vodo kanemo nekaj kapljic eteričnega olja evkaliptusa. To počasi vdihavamo kakih pet do deset minut. Po potrebi inhalacije ponovimo nekajkrat na dan, a zagotovo bomo že kmalu opazili izboljšanje.
Podobno učinkujejo tudi inhalacije z oljem sivke, s poprovo meto, brinom, timijanom ali materino dušico, sladkim janežem (komarček), kamilico in lovorom. Zelo hitra in učinkovita rešitev za zamašen nos in dihalne poti je mešanica več učinkovin.
Ostanka po inhaliranju ne zavržemo, marveč uporabimo kot kopel za noge, pri čemer seveda dodamo večjo količino tople vode. V tem namakamo stopala 10-15 minut. Če dodamo še žlico grobe morske soli, bo kopel še bolj sproščala in delovala razstrupljevalno in krepčilno za imunski sistem.
