Bojan Tomažič
Človek ni samo skupek biokemičnih procesov, marveč ima tudi duhovno in socialno razsežnost. Zato samo uravnotežena prehrana ni dovolj, pravi Marija Merljak, gostja oktobrskega srečanja. In da se za spremembe v prehrani najpogosteje odločamo, ko imamo zdravstvene tegobe. Dobro je že prej storiti kaj zase. "Ko pa zbolimo, zdrava prehrana ni alternativno zdravljenje in alternativa medicini, marveč njena pomoč, njen komplementarni del. Moje načelo je, da medicina zdravi bolezen, s prehrano pa zdravimo telo." Telo nam vedno nekaj sporoča in s hrano si lahko pomagamo, pravi s hčerko Mojco soavtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev.
Bogata jesen rodi pravo hrano
V bogati jeseni ima svetovalka lahko delo. "Zdaj so dozoreli prav tisti pridelki, ki jih potrebujemo za blaženje vremensko in sezonsko povezanih tegob, za dobro voljo, več energije in boljši imunski sistem. V temnejšem delu leta se poruši ravnovesje prenašalcev živčnih sporočil, nevrotransmiterjev, in sicer zaradi oviranja nevrotransmiterjev dobrega počutja, serotonina, dopamina in noradrenalina. Porušeno razmerje se kaže predvsem kot jesenska depresija." Jesti moramo tisto, kar potrebujemo. "Vase moramo dobiti encime monoamina oksidaze, ki delujejo proti razpadu serotonina, dopamina in noradrenalina. To so karotenoidne in flavonoidne snovi ter križnice v močno obarvanem sadju in zelenjavi, ki vsebujejo kvercetin, zeaksantin in kapsaicin. Med antioksidanti sta kvercetin in zeaksantin prava blokatorja škodljivih monoamin oksidaz. Dobimo ju v jabolkih, ohrovtu in brstičnem ohrovtu, repi, bučah, brokoliju, stročjem fižolu, grahu, špinači, blitvi, zlasti veliko zeaksantina pa je v koruzi in rumeni papriki," razlaga. Naše telo mora dobiti tudi folno kislino. "Folna kislina je v zeleni listnati zelenjavi, stročnicah, zelju, brokoliju in ohrovtu. Triptofana je največ v skuti, mleku, siru, ribah, puranjem mesu, bananah, dateljnih, arašidih, orehih in drugih oreščkih in nekaterih semenih. Levcin in izolevcin sta v oljkah, avokadu, lešnikih in orehih. Delovanje serotonina izboljšajo tudi kakav, čokolada, med in kava. Fenilalanin, predstopnja noradrenalina, je v koruzi, korenju, rdeči pesi, paradižniku, špinači in jabolkih."
Živila, ki nam lepšajo življenje
"Vse grozdje je zdravilno, ne glede na barvo in vrsto. Krepi srce in ožilje ter pomirja živce. Ima vse vitamine skupine B razen B12. Še zlasti je bogato s folno kislino, ima veliko vitamina C, nekoliko manj vitamina A. Je zaloga rudnin, zlasti kalija, magnezija in mangana, zato dobro vpliva na kosti, mišičje in žlezo ščitnico." Zdravilne snovi v grozdju so tudi flavonoidi, predvsem resveratrol; ki preprečuje strjevanje trombocitov in nabiranje maščob v jetrih. "Grozdje uravnava želodčno kislino in peristaltiko v črevesju, čisti kri in ledvice. Dobro dene za boljše spanje, pri depresijah, ob predmenstrualnem sindromu in pri revmatičnih obolenjih, pomaga pri hujšanju.
Fige jejmo, ker so polne energije in hitro nasitijo. "Hitro nasitijo tudi možgane, saj imajo glukozo in fruktozo, torej pomirijo živčnost in odpravijo stres. Vsebujejo štirinajst rudnin, med njimi kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo. Imajo odlično razmerje med natrijem in kalijem, kar je dobro za srce in ožilje in znižuje krvni tlak. Ker imajo tudi veliko kalcija, varujejo pred osteoporozo." Vitamini skupine B v figah pospešijo zgorevanje in porabo energije, utrdijo spomin in povečajo koncentracijo. V figah je veliko vitaminov E in A. Iz beljakovin telo izdela nevrotransmiterje dobrega počutja.
Fižol pomladi celice
Fižol je dober vir rastlinskih beljakovin. "Vsebuje odlično razmerje med natrijem in kalijem za uravnavo krvnega tlaka. Zelo dobro je tudi razmerje med kalcijem in magnezijem za preprečevanje osteoporoze. V fižolu so še silicij, železo, mangan, baker, kobalt, selen in molibden. Silicij krepi vezna tkiva, lase in nohte, molibden tvori encime za razstrupljanje in razkisanje telesa. Železo in baker izboljšujeta kri, fosfor pa zmanjšuje bolečine pri artritisu. Kdor uživa fižol, je bolj gibčen. Fižol tudi pomlajuje, ker ima veliko nukleinskih kislin, iz teh pa so celična jedra, nukleinske kisline pospešujejo obnovitvene celične procese."
Tudi ajda je zdrava beljakovinska hrana, v njej je vseh osem esencialnih aminokislin, zato hitro nasiti in da obilo energije. "Ima veliko asparaginske kisline, ki čisti telo in odpravlja utrujenost. Glutaminske kisline krepijo možgane in inteligenco, zaradi magnezija in kalija pa postanemo bolj odporni proti stresu, zaradi fenilalanina imamo več hormona sreče. Rutin, flavonoid v ajdi, ščiti žile, utrjuje kapilare in varuje pred kapjo, skupaj z minerali krepi vezivna tkiva, blaži artritis, utrjuje dlesni in zavira osteoporozo.
