Deklaracija, ki je nastala na pobudo Francije, izraža podporo pogovorom o ukrepih za upravljanje in zmanjšanje varnostnih tveganj, a navaja, da se lahko ti odvijejo šele, ko bodo izpolnjeni potrebni pogoji in bo ponovno vzpostavljen mir.
Temelji miru na stari celini glede na navedbe deklaracije še vedno počivajo na obstoječih listinah in pogodbah, vključno z ustanovno listino Združenih narodov, Severnoatlantsko pogodbo in Pogodbo o EU.
Besedilo, naslovljeno Deklaracija o ključnih načelih evropske varnosti, poudarja tudi, da morajo odločitve o Ukrajini vključevati Ukrajino, tiste o Evropi pa Evropo. Poziva še k trdnim in kredibilnim varnostnim jamstvom za Ukrajino.
Podpisnice med drugim v njej priznavajo, da morajo evropske države prevzeti večjo odgovornost za varnost na celini, kar naj bi prispevalo tudi k varnosti v svetu.
Glede hibridnih kampanj Rusije deklaracija navaja, da bodo te le okrepile zavezanost evropskih držav Ukrajini in njihovo odločnost, besedilo povzemajo tuje tiskovne agencije.
Bodo Washington z Moskvo razpravljal brez Bruslja?
V sklopu prizadevanj ZDA, Ukrajine in Evrope, da bi za mizo obnovljenih pogajanj o končanju vojne v Ukrajini sedela tudi evropska stran, poskuša Moskva pogovore usmeriti v smer širše razprave o varnosti v Evropi. Tako Kijev kot evropski voditelj vztrajajo, da ni potrebe po novem določanju dogovorov, na katerih sloni varnost celine, Rusija pa da mora najprej ustaviti sovražnosti.
Deklaracija sledi ugibanjem, da bi lahko Washington o evropski varnosti z Rusijo razpravljal brez sodelovanja Evrope. Kremelj je tudi kritiziral evropske države, češ da niso pripravljene na razpravo o varnostnem okviru in niso še niti imenovale pogajalca v svojem imenu.
Besedilo je ob robu vrha Evropske skupnosti, ki združuje 47 držav, v Dublinu podpisalo 40 držav. Med tistimi, ki niso prispevale svojega podpisa, so Armenija, Azerbajdžan, BiH in Švica.
