V Abu Dabiju se je začel nov krog mirovnih pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Predstavniki Združenih držav Amerike, Rusije in Ukrajine so sedli za isto mizo. Washington želi pospešiti diplomatske napore in končati konflikt. To predstavlja prvi velik preizkus za ameriško diplomacijo po nedavnih volitvah. Proces vodita posebna odposlanca predsednika Trumpa, Jared Kushner in Steve Witkoff. Ukrajina in Rusija sta na srečanje poslali vplivne delegacije. Kijev zastopajo ključni ljudje iz varnostno-obveščevalnih krogov, med njimi Rustam Umerov in Kirilo Budanov. Rusko stran vodita izkušena diplomata Jurij Ušakov in Vladimir Medinski.
Glavni cilj Washingtona je poiskati rešitve, ki jih bosta na koncu potrdila tako ruski predsednik Vladimir Putin kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ameriška administracija zagovarja sklenitev širokega sporazuma. Ta sporazum presega zgolj prekinitev ognja in vključuje celovito prenovo varnostne arhitekture v Evropi.
Ameriški pogajalci razmišljajo o nenavadnem kartografskem manevru, poroča britanski The Economist. Načrt predvideva spremembo administrativnih meja regij Doneck in Lugansk. Ideja predlaga, da strokovnjaki meje Donbasa na papirju preprosto zožijo in prilagodijo ozemlju, ki ga trenutno okupira ruska vojska. S tem trikom bi Putin ruski javnosti lahko razglasil, da je "osvobodil celoten Donbas" in izpolnil vojni cilj. Ukrajina bi hkrati obdržala vsa mesta in utrjena območja pod nadzorom svojih sil, kot sta Slovjansk in Kramatorsk. Kijev tako ne bi predal niti koščka ozemlja, ki ga trenutno uspešno brani.
Zelenski zahteva članstvo v zvezi NATO
Ameriški predlog vključuje tudi odpravo sankcij za ruski energetski sektor. Pogajalci nameravajo vgraditi mehanizem, ki sankcije samodejno vrne, če Rusija prekrši premirje. Načrt omenja tudi oživitev Sveta NATO-Rusija, ki so ga zavezniki suspendirali po ruski invaziji leta 2022. Washington mora Kijevu zagotoviti trdna varnostna jamstva, ki pa morajo ostati dovolj sprejemljiva za Moskvo. Sporazum predvideva tudi obsežna povojna vlaganja v obnovo Ukrajine.
Kijev v pogajanja vstopa z jasnimi rdečimi linijami. Zelenski javno zavrača možnost predaje ozemlja za nedefinirana varnostna jamstva. Ukrajinski vrh pričakuje varnostna jamstva izključno v obliki polnopravnega članstva v zvezi NATO. Ukrajinci in številni Evropejci verjamejo, da bo Rusija brez trdnega varnostnega dogovora mirovni sporazum izkoristila le kot pripravo na nov napad. Nekateri ameriški viri sicer trdijo, da ukrajinska stran v zasebnih pogovorih kaže določeno pripravljenost na kompromise.
Moskva želi pogajanja izkoristiti predvsem za redefiniranje varnostnih odnosov. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov poudarja, da rešitev vojne predstavlja le eno od točk širše razprave o novi varnostni arhitekturi. Rusija še vedno zahteva popoln umik ukrajinskih sil iz Donbasa in ukrajinsko odpoved članstvu v zvezi NATO. To zahtevo mora Ukrajina po mnenju Moskve potrditi z novo ustavo.
Zaskrbljena Evropa in vloga Kitajske
Vloga Evrope v celotnem procesu ostaja zelo problematična. Evropska pozicija trpi zaradi globokih notranjih delitev in strahu pred marginalizacijo. Predstavniki Evropske unije se srečanja v Abu Dabiju udeležujejo na lastno pobudo. Zaradi ruskega nasprotovanja sodelujejo zgolj na ločenih posvetovanjih zunaj glavnih sestankov. Evropske države skrbi, da bo Washington popustil ruskim zahtevam po slabljenju zavezništva NATO ali prisilil Kijev v neugodne mirovne pogoje. Določeni evropski voditelji medtem obnavljajo neposredne stike s Kremljem, saj opozarjajo, da vojne ne moremo končati brez dialoga z Moskvo.
Svetovna javnost v Abu Dabiju ne pričakuje podpisa končnega mirovnega sporazuma ali takojšnje prekinitve ognja. Glavni cilj srečanja ostaja razjasnitev pozicij in ohranjanje diplomatske dinamike. Nadaljnji potek dogodkov je odvisen od uspešnosti ameriških odposlancev pri zbliževanju stališč Kijeva in Moskve. Velik pomen bo imelo tudi prihajajoče srečanje o jedrskem orožju v Pekingu. Tam se bodo srečali predsedniki Kitajske, Rusije in Združenih držav Amerike. Vključitev Kitajske v proces lahko ključno prispeva k iskanju končne rešitve za vojno v Ukrajini.
